Mesto, ki ga Slovenci radi obiskujemo, blesti na tem področju: poglejte, zakaj bi nam lahko bil za vzor

Dunaj je junija letos že drugo leto zapored zasedel prvo mesto v raziskavi Economist Intelligence Unita, sestrske družbe časopisa Economist, ki je ugotavljala, v katerem mestu je življenje najprijetnejše.

Kot smo tedaj poročali, je prepričal s svojo zanesljivo infrastrukturo, izstopajočo ponudbo kulturnih dejavnosti in zabave ter brezhibnim zdravstvenim sistemom.

Po Dunaju, ki ga izjemno radi obiskujejo tudi Slovenci, številni pa so se tja odpravili tudi delat in živet, pa bi se lahko zagotovo zgledovali tudi glede učinkovitega javnega prometa.

V avstrijsko prestolnico se je pred kratkim odpravil novinar Vala 202 Luka Hvalc, ki je ugotavljal, kako je dunajski javni promet videti v praksi.

Med drugim je ugotovil, da se lahko Dunaj pohvali s poceni prenovljenim sistemom javnih koles, učinkovito mrežo metrojev, tramvajev in avtobusov, uporabno aplikacijo Wien Mobil, pametnimi semaforji za pešce, omejitvijo uporabe e-skirojev in celo posebnim misliščem, ki se ukvarja prav s prometom prihodnosti.

Večina ljudi bi morala uporabljati okolju prijazna prevozna sredstva

Kot je za Val 202 povedal Gerald Franz iz mislišča Smart Wien, kjer se ukvarjajo s prometno, digitalno in okoljsko prihodnostjo na Dunaju, je Dunaj kot nekdanja prestolnica avstroogrskega imperija mesto z bogato tradicijo in zgodovino. Že pred sto leti sta na tem območju živela 2 milijona ljudi, rast se je vmes sicer ustavila, a po padcu železne zavese se je začel ponovni vzpon: samo po letu 2005 se je priselilo 300.000 novih prebivalcev, kar je s sabo prineslo tudi nove odgovornosti in vsebine.

Glavne vizije mesta so trenutno kakovost življenja, viri in inovacije, promet pa je ključna točka trajnostnega razvoja, saj si želijo, da bi se 85 odstotkov ljudi po mestu premikalo z okolju prijaznimi prevoznimi sredstvi.

Aplikacija Wien Mobil vsem obiskovalcem in prebivalcem Dunaja omogoča spletni nakup vozovnice za neomejeno uporabo celotnega dunajskega javnega prometa. Tridnevna vozovnica stane 17 evrov, celoletna pa 365 evrov - vključene so prav vse vožnje z metrojem, tramvajem in avtobusom.

"Ključna prednost aplikacije je, da hitro in učinkovito izračuna najkrajšo pot z javnim prometom in vozne rede, hkrati pa je tudi navigacijsko izhodišče," je o aplikaciji povedal Hvalc.

Sogovorniki, ki živijo na Dunaju, so novinarju sicer povedali, da so avtobusi zaradi prometnih zastojev tudi pri njih neučinkoviti, je pa zato toliko bolj učinkovita dunajska podzemna železnica, zgrajena leta 1978, ki obsega 83 km mestnega omrežja. Za pot iz predmestja Dunaja do središča z metrojem je potrebnih dvanajst minut. Dunajski metro ima pet prog, za razliko od tramvajev pa vozovnice ni potrebno verificirati, saj deluje na zaupanje.

Raba e-skirojev je manj izrazita v primerjavi z Ljubljano, saj so jo pred časom regulirali, tako skiroji tudi ne ležijo vsenaokrog po mestu.

Tudi sistem javnih koles Next Bike, ki je bil nedavno prenovljen, je učinkovit in ugoden (ura kolesarjenja stane 60 centov, kar je ugodnejše od sistema BicikeLJ), vsa kolesa imajo prestave, nekatera tudi otroške sedeže. Kolesarske steze so široke in urejene.

Ima pa kolesarska infrastruktura na Dunaju kljub temu še kar nekaj prostora za izboljšavo, saj trenutno kolesari le približno 8 odstotkov meščanov. Ker kolesarjenje najmanj obremenjuje mestna pljuča, nameravajo v naslednjih letih vanjo vložiti veliko sredstev, pri tem pa bodo morali biti premišljeni, kajti širjenje kolesarskih stez bi se lahko dogajalo tudi na račun parkirišč, kar pa mestu ni v interesu. Gotovo bo del mestnega prometa namreč ostal tudi avtomobilski promet, vendar pa bo vse več avtomobilov v prihodnosti zagotovo električnih, želijo pa si tudi, da bi jih bilo manj. Njihov cilj je imeti približno 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev. 

In za konec: če se zdi, da so pešci v Ljubljani izrazito spregledana ciljna skupina, se mesto Dunaj zaveda njihove pomembnosti. Z njimi se ukvarja poseben sektor, saj so med pandemijo zaznali velik razmah pešačenja.

Tako so uvedli sistem pametnih semaforjev: če se približate prehodu za pešce, semaforji to prepoznajo in zelena luč se prižge takoj, ko je to mogoče. "Pešci morajo imeti prednost, predvsem pa lažje, varneje in hitreje prečkati cesto. Prioriteta morajo biti pešci, ne avtomobili," pravi Gerald Franz.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol