Majhen kos gline, ki je več kot tri tisočletja čakal pod zemljo, je zdaj razkril precej več, kot bi si raziskovalci sploh lahko upali pričakovati.
Arheologi so v starodavni hetitski prestolnici Hatuša v osrednji Turčiji odkrili približno 3200 let star fragment enega najstarejših znanih mirovnih sporazumov na svetu. Gre za del znamenitega egipčansko-hetitskega sporazuma, znanega kot mirovna pogodba iz Kadeša, s katerim sta dve veliki sili bronaste dobe po desetletjih rivalstva določili pravila prihodnjih odnosov.
Klinopisni fragment so našli v bližini stavbe E na območju Büyükkale, kraljeve citadele in palačnega kompleksa v Hatuši. Strokovnjaki so najdbo proučevali približno leto dni, preden so ugotovili, da pripada akadskemu prepisu mirovnega sporazuma med Egiptom in Hetitskim cesarstvom.
Hetiti so bili sicer starodavno indoevropsko ljudstvo, ki je v 2. tisočletju pr. n. št. na območju Anatolije, današnje Turčije, ustvarilo mogočen imperij s prestolnico Hatuša. Veljali so za eno največjih sil bronaste dobe, tekmovali so z Egiptom in drugimi bližnjevzhodnimi kraljestvi ter zapustili bogato dediščino v obliki klinopisnih zapisov, zakonikov in diplomatskih sporazumov.
Po prevodu, ki ga je objavilo turško ministrstvo za kulturo, beguncem oziroma ubežnikom niso smeli iztakniti oči ali iztrgati jezika, odrezati ušes ali stopal, prav tako niso smeli uničiti njihovih domov ter se dotakniti njihovih žena in otrok. "V anatolski zemlji smo našli sledi miru, stare več tisoč let," je ob odkritju dejal turški minister za kulturo in turizem Mehmet Nuri Ersoy.
Da bi razumeli pomen drobnega kosa gline, se je treba vrniti v čas, ko sta se Egipt in Hetitsko cesarstvo borila za prevlado nad Sirijo in širšim območjem vzhodnega Sredozemlja. Eden od vrhuncev njunega rivalstva je bila znamenita bitka pri Kadešu okoli leta 1274 pred našim štetjem. Egiptovskemu faraonu Ramzesu II. je takrat nasproti stal hetitski kralj Muvatali II.
Po egiptovskih zapisih so zajeti izvidniki Ramzesa zavedli z informacijami, da je hetitska vojska še daleč. V resnici je bilo v bližini skritih na tisoče hetitskih bojnih voz. Prečkala so reko Oront in napadla del egiptovske vojske, še preden je faraon uspel v celoti zbrati svoje sile. Ramzes je bitko pozneje predstavljal kot veličastno zmago. Na egiptovskih templjih je bil upodobljen kot skoraj osamljeni junak, ki je zbral svoje vojake in odbil sovražnika. Zgodovinska slika je precej manj zmagoslavna: nobena stran ni dosegla odločilne zmage, Kadeš pa je ostal pod hetitskim vplivom.
K miru pripomogla nova strateška nevarnost
Obračunavanje sprtih strani se je nadaljevalo še leta. Ko je Hetitom zavladal Muvatalijev brat Hatušili III., sta velesili naposled dosegli sporazum. K temu je morda pripomogla tudi nova strateška nevarnost: vzpon Asirije na vzhodu, zaradi katerega je mir med dotedanjima tekmecema postajal vse bolj smiseln. Pogodba je določala nenapadanje, medsebojno vojaško pomoč in vračanje ljudi, ki so pobegnili na ozemlje druge države. Novoodkriti fragment vsebuje dele določil, ki jih raziskovalci običajno uvrščajo med 12. in 20. člen sporazuma.
Egiptovske različice pogodbe so bile v hieroglifih vklesane na tempeljske zidove v Tebah, Hetiti pa so svoje izvode zapisovali v akadskem klinopisu na glinene tablice. V Hatuši so arheologi v več kot stoletju raziskav odkrili že skoraj 30.000 klinopisnih tablic. Tamkajšnji arhiv, ki vključuje tudi znane izvode mirovne pogodbe, je od leta 2001 vpisan v Unescov register Spomin sveta.
Na pomen tega dokumenta opozarja tudi dejstvo, da bakrena replika mirovne pogodbe visi na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Združeni narodi jo predstavljajo kot starodavni sporazum, ki je določal trajni mir, ozemeljsko celovitost, nenapadanje, izročanje ubežnikov in medsebojno pomoč. "Ta dediščina, ki se je izpred več tisoč let ohranila do danes, nas spominja na našo odgovornost za varovanje človeškega življenja in dostojanstva," je poudaril Ersoy.
