Strokovnjaki so naleteli na odkritje, ki bi lahko pretreslo temelje našega razumevanja začetkov civilizacije.
Zgodovina starega Egipta bi se utegnila napisati na novo. In to dobesedno. Mednarodna skupina znanstvenikov je z DNK-testom moškega, ki je živel pred približno 4500 leti v egiptovski dolini Nila, razkrila, da je kar petina njegovega genskega zapisa izvirala iz območja današnjega Iraka, torej nekdanje Mezopotamije. Gre za prvi biološki dokaz povezav med dvema največjima civilizacijama starega sveta.
Moški, pokopan v keramični posodi v vasi Nuwayrat južno od Kaira, je umrl pred 4500 in 4800 leti, in to ravno v času, ko sta Egipt in Mezopotamija doživljala svoj vzpon. Po analizi ostankov naj bi šlo za okoli 60 let starega lončarja, kar potrjujejo posebnosti na skeletu: ukrivljenost lobanje zaradi pogostega sklanjanja, razširjene sedalne kosti in močno razvite mišice rok.
Kljub temu da je večina zgodovinskih virov vezana na elito, nova metoda starodavnega sekvenciranja DNK omogoča vpogled v življenje običajnih ljudi. DNK, izluščen iz kosti notranjega ušesa, je omogočil tudi vpogled v njegovo prehrano, ki nakazuje, da je večino življenja preživel v Egiptu. A njegov genski zapis pripoveduje širšo zgodbo – zgodbo o premikanju ljudi in znanja iz rodovitnega polmeseca proti zahodu.
Arheologinja Adeline Morez Jacobs iz univerze Liverpool John Moores, ki je ostanke analizirala v okviru doktorske naloge, poudarja, da gre za prvi neposredni dokaz množičnejših migracij in izmenjave idej med obema regijama. "Obe civilizaciji sta razvili pisavo, in zdaj imamo dokaze, da sta bili dejansko v stiku," je dejala.
Vodja raziskave, profesor Pontus Skoglund iz londonskega inštituta Francis Crick, meni, da bi lahko nadaljnje raziskave DNK v starodavnem Egiptu osvetlile razsežnost teh stikov. "Če bomo DNK podatke združili z arheološkimi in pisnimi viri, se nam lahko odpre izjemno vznemirljiv pogled v preteklost," pravi.
Posebno pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da so ostanki preživeli vse od izkopa leta 1902 in celo bombardiranje Liverpoola med drugo svetovno vojno. "Gre za srečno naključje, ki nam je omogočilo vpogled v človekovo življenje in njegovo mesto v zgodovini," je povedal dr. Linus Girdland Flink iz svetovnega muzeja v Liverpoolu.
Sklep? Zgodovina Egipta in Mezopotamije morda ni le zgodovina dveh ločenih civilizacij, temveč bolj prepletena pripoved o selitvah, idejah in sodelovanju, kot smo si do zdaj predstavljali.
