Odgovor, zakaj je bilo to tam, še vedno bega arheologe, znanstvenike in zgodovinarje.
Arheologi so v Egiptu naleteli na odkritje, ki odpira nova vprašanja o življenju, smrti in veri v antičnem svetu. V notranjosti starodavne mumije so našli papirus z odlomkom Homerjeve Iliade; prvič v zgodovini, da se je kultno grško literarno delo znašlo kot del postopka mumifikacije.
Najdba prihaja iz antičnega mesta Oksirinh, nekoč znanega kot Per-Medjed, enega ključnih središč grško-rimskega Egipta. Njegovi ostanki danes ležijo v kraju Al Bahnasa, približno 190 kilometrov južno od Kaira, ob rečnem rokavu Nila, imenovanem Bahr Yussef. Prav tam so raziskovalci z inštituta za študije starega Bližnjega vzhoda pri univerzi v Barceloni med izkopavanji novembra in decembra 2025 odkrili mumijo, ki je skrivala nekaj nenavadnega.
V njenem trebuhu so naleteli na papirus, skrbno umeščen kot del balzamirnega obreda. Čeprav so iz tega obdobja že znane mumije, ki vsebujejo grške papiruse, so ti doslej vedno nosili magične ali ritualne zapise. Tokrat pa je šlo za literarno delo: znameniti ep o trojanski vojni.
Zakaj? To ostaja skrivnost
Iliada, ki jo pripisujejo Homerju in sega v 8. stoletje pr. n. št., je eno najpomembnejših del zahodne civilizacije. Pripoveduje o zadnjih tednih trojanske vojne, o jezi Ahila, njegovem sporu z Agamemnonom ter o večnih temah ponosa, usode, časti in minljivosti. Odlomek, ki so ga našli v mumiji, pripada drugemu spevu, tako imenovanemu katalogu ladij, kjer so naštete grške sile, zbrane pred Trojo.
Zakaj je prav ta del Iliade končal v telesu pokojnika, ostaja skrivnost. Raziskovalci priznavajo, da odgovora še nimajo. V rimskem obdobju je bila mumifikacija v Oksirinhu preplet egipčanskih, grških in rimskih običajev. Namesto klasičnih kanopskih posod za shranjevanje organov so balzamirci telo pogosto zapolnili z obdelanimi materiali, med katerimi so bili tudi papirusi, zapečateni z glino in vstavljeni v prsni ali medenični predel.
Postopek ohranjanja telesa je trajal več kot 40 dni, pri čemer so uporabljali natron za izsuševanje, nato pa truplo ovili v lanene povoje. Krste in ovoji so pogosto združevali egipčanske in rimske motive, kar odraža kulturno prepletenost tistega časa. Profesor Ignasi-Xavier Adiego poudarja, da so sicer že prej našli grške papiruse, vključene v mumifikacijo, vendar so bili ti skoraj izključno magične narave. Prav zato je to odkritje prelomno. "Prava novost je, da smo literarni papirus našli v pogrebnem kontekstu," je dejal.
Izkopavanja v Oksirinhu so doslej razkrila tri apnenčaste grobnice z mumijami iz rimskega obdobja in bogato okrašenimi lesenimi sarkofagi. V preteklih raziskavah so odkrili tudi 52 mumij iz ptolemajskega obdobja, med katerimi jih je več kot ducat imelo tako imenovane zlate jezike, ki so bili simbol priprave na posmrtno življenje.
