Skoraj nevidna, pozabljena in stoletja zakopana pod peskom ... Toda skrivnost največjega gradbenega čudeža starega sveta zdaj znova prihaja na plano. In to v osupljivi podobi!
Več kot 4000 let po izgradnji svetovno znanih egipčanskih piramid – vključno s kompleksom v Gizi – so znanstveniki morda končno razkrili, kako so te mogočne strukture sploh nastale. Ključ do te starodavne skrivnosti naj bi bila zdaj že izginula veja reke Nil, zakopana pod peskom in kmetijskimi površinami.
Ekipa raziskovalcev z univerze v Severne Karolini je s pomočjo satelitskih radarskih posnetkov, zgodovinskih zemljevidov, geofizikalnih meritev in vrtanja usedlin identificirala starodavno, približno 64 kilometrov dolgo rečno strugo, ki so jo poimenovali veja Ahramat – po arabski besedi za piramide.
Gre za pomembno odkritje, saj so arheologi že dolgo domnevali, da so se starodavni Egipčani pri gradnji piramid zanašali na bližnjo vodno pot za transport težkega gradbenega materiala, kot so kamniti bloki. Vendar do zdaj ni bilo jasno, kje je ta reka dejansko tekla, kako široka je bila in kako blizu piramid je potekala.
S pomočjo radarskih tehnologij, ki so omogočile "preboj" skozi površinski pesek, so znanstveniki odkrili zakopane vodne tokove in celo ostanke starodavnih struktur na območju, kjer leži večina egipčanskih piramid – med Gizo in Lishtom.
Nova spoznanja razlagajo, zakaj je prav na tem območju, ki je danes suho in puščavsko, skoncentriranih kar 31 piramid, zgrajenih pred približno 4700 do 3700 leti. Večina teh piramid naj bi stala prav ob tej zdaj izgubljeni veji reke, kar potrjuje, da je bila reka aktivna v času njihove gradnje.
"Zdaj, ko smo odkrili točen potek rečne veje in dokazali, da je bil tam dejansko vodni tok, si lahko veliko bolje razložimo, kako so prenašali težke bloke, opremo, ljudi – vse, kar je bilo potrebno za gradnjo," je za BBC povedala soavtorica študije dr. Suzanne Onstine. Namesto izključno človeške sile so Egipčani morda s pridom izkoriščali rečni tok za transport, kar pomeni bistveno manj napora pri izgradnji teh kolosalnih struktur.
Reka Nil je bila življenjska žila starega Egipta in očitno je nekoč imela še eno pomembno vejo, ki je omogočila izgradnjo ene najosupljivejših arhitekturnih dediščin človeštva. Nova dognanja so bila objavljena v znanstveni reviji Communications Earth and Environment in utegnejo preoblikovati dosedanje razumevanje gradnje piramid. Arheologi pa upajo, da bo to odkritje spodbudilo dodatna raziskovanja in zaščito območij, ki morda še vedno skrivajo starodavne rečne poti. In morda še kakšno arheološko presenečenje ...
