Članice EU so danes dosegle načelni dogovor o pravni podlagi, ki bo omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Ukrajini v okviru skupine G7. Ta namerava Ukrajini posoditi do 45 milijard evrov, pri čemer naj bi EU prispevala do 35 milijard.
Kot je na družbenem omrežju X sporočilo madžarsko predsedstvo Sveta EU, so se danes stalni predstavniki držav članic strinjali o uporabi pisnega postopka za sprejetje pravnih aktov glede uporabe prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, za financiranje in odplačevanje posojila Ukrajini.
Gre za tri pravne akte. Ključen je predlog uredbe za vzpostavitev posebnega mehanizma za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini v višini do 45 milijard evrov oziroma 50 milijard dolarjev, o čemer se je skupina G7 dogovorila na junijskem vrhu v Italiji. Ta predlog poleg tega predvideva, da bo EU v obliki makrofinančne pomoči prispevala do 35 milijard evrov.
Sveženj pravnih aktov, ki bodo omogočili posojilo Ukrajini, sicer vključuje še predlog za podaljšanje obdobja za obnavljanje sankcij glede zamrznitve ruskega premoženja s šestih mesecev na tri leta. O tem se državam članicam, ki bi morale spremembo obdobja podpreti soglasno, ni uspelo dogovoriti.
Budimpešta namreč meni, da je treba z odločanjem o podaljšanju obdobja počakati na izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo 5. novembra.
"Videti moramo, v katero smer bo šla prihodnja ameriška administracija. V predsedniški kampanji sta glede vojne v Ukrajini dva povsem različna pogleda na rešitev problema. Eden gre v smeri miru, drugi pa v smeri vojne," je po torkovem zasedanju finančnih ministrov EU v Luxembourgu povedal madžarski minister Mihaly Varga.
Podaljšanje obdobja s šestih na 36 mesecev je sicer po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija ključen predpogoj za sodelovanje ZDA pri posojilu.
O posojilu Ukrajini v višini 50 milijard ameriških dolarjev, za odplačevanje katerega bi uporabili prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja, so se voditelji držav članic skupine G7 in EU dogovorili junija v Italiji.
Ustrezno pravno podlago za to pa mora sprejeti unija, saj je na njenem ozemlju večina ruskega premoženja, ki ga je Zahod zamrznil v okviru sankcij, uvedenih zaradi ruske agresije na Ukrajino. V EU je približno 210 milijard evrov, pri čemer pa nameravajo za podporo Ukrajini uporabiti le prihodke, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja tega premoženja.
