Priljubljeni trgovci se v zadnjem obdobju še kako ubadajo s težavo, ki je prizadela številne.
V zadnjih tednih so kupci po Nemčiji, Avstriji in Švici ob vstopu v supermarkete pogosto naleteli na isto presenetljivo sliko: skoraj povsem izpraznjene police z jajci, razmetane škatle in zmedene poglede ljudi, ki iščejo zadnje preostale pakete. Medtem ko so fotografije praznih regalov preplavile družbena omrežja, so se na forumih vrstila vprašanja, zakaj naj bi bila v večjih mestih, od Dunaja do Züricha, jajca nenadoma izginila. Razlog se skriva v bolezni, ki je spremenila dinamiko celotne panoge oziroma v ponovnem izbruhu ptičje gripe, ki je letos močno prizadela evropsko perutninarstvo.
Že oktobra je nemški zvezni perutninarski sindikat opozoril na resne posledice bolezni, ki je prisilila k množičnim usmrtitvam perutnine in povzročila drastičen upad proizvodnje jajc. Ker na evropskem trgu skorajda ni cenovno ugodnih uvoznih jajc, je pritisk na lokalno proizvodnjo postal še večji. V Avstriji se je tako povpraševanje po domačih jajcih izjemno povečalo, zlasti v času praznikov, ko stranke tradicionalno posegajo po ekoloških in kakovostnih izdelkih. Podobno se je zgodilo v Švici, kjer so trgovci poročali o rekordnem povpraševanju.
Podjetja so se na situacijo odzivala z različnimi sporočili. Pri Sparu trdijo, da ne gre za pravi krizni scenarij, temveč za kratkotrajno nihanje v dobavi, ki ga sproža ekstremno povečanje povpraševanja ob koncu leta. Pri Reweju pa so razmere opisali kot "zahtevne za celotno panogo" in poudarili, da se razmere neprestano spremljajo. Lidl medtem zagotavlja, da je oskrba njihovih trgovin "v osnovi stabilna", čeprav priznava, da je treba dobavne verige v teh razmerah prilagajati iz dneva v dan.
A realnost presega zgolj vpliv bolezni. Podatki iz Nemčije, Avstrije in Švice kažejo, da se je poraba jajc v zadnjih letih vztrajno povečevala in je v letu 2024 dosegla zgodovinske rekorde. Nemci so denimo pojedli povprečno 249 jajc na osebo, kar je največ doslej. Pri tem naj bi cene jajc kljub splošni draginji ostajale relativno stabilne, kar potrošnike še dodatno spodbuja k nakupu. Toda strokovnjaki opozarjajo, da bo ta stabilnost v prihodnje težko vzdržna.
Cene se bodo po napovedih povečale za tri do pet centov na jajce, neodvisno od širjenja ptičje gripe. K rasti cen prispevajo višje cene krme, dražja vzreja mladih kokoši ter dvig minimalne plače. Trgovci, med njimi tudi Aldi, Lidl in Rewe, o prihodnjih cenah ne želijo govoriti. Vendar dejstvo ostaja: proizvodnja je ranljiva, povpraševanje rekordno, trg napet, in vsaka nova okužba v perutninskih farmah lahko sproži novi val praznih polic.
