Vse, kar so želeli, so bile lepe fotografije ...
V Wellingtonu na Novi Zelandiji se je zaprlo priznano fotografsko podjetje Vivid Photography, za seboj pa pustilo številne razočarane stranke in neizpolnjene obljube. Več družin, ki so za portretne pakete odštele po več tisoč evrov, portretov ali povračila denarja ni prejelo, ustanovitelj studia Matthew Newall pa se sooča z dolžniško stisko in težkimi zdravstvenimi preizkušnjami.
Newall, ki je Vivid Photography gradil dve desetletji, je ob zaprtju dejal, da se je soočil s "popolnim viharjem" - kombinacijo naraščajočih dolgov, gospodarskih posledic covida-19, selitve studia in več hudih zdravstvenih zapletov. Sam dogodek je opisal kot propad svojega življenjskega dela.
Stranke medtem poročajo o občutku zapuščenosti. Skupina sedmih družin, s katerimi je govorila televizija 1News, je skupaj plačala skoraj 12.000 evrov, portretov pa niso prejele. Nekateri so se že obrnili po pravno pomoč in na oddajo Fair Go, kjer so izrazili svojo zaskrbljenost.
Primer družine Sue Culver razkriva tipičen vzorec: po fotografiranju je poravnala 3200 evrov, nato pa mesece zaman poskušala vzpostaviti stik s studiem prek elektronske pošte, WhatsAppa in Facebooka. "Najprej sem ga poskušala opravičevati, saj me je res skrbelo za njegovo zdravje. Ko pa sem na družbenih omrežjih naletela na podobne zgodbe drugih, sem začela slutiti, da smo izgubili več kot 3000 evrov," je povedala.
Podobno so se počutile tudi druge družine: po brezhibnih fotografiranjih je komunikacija studia zamrla, spletna stran je izginila, telefoni so obmolknili. Marca je Newall v elektronskem sporočilu strankam sporočil, da zaradi zdravstvenih razlogov studio zapira in da bo podjetje morda končalo v likvidaciji. Obljubil je, da bodo fotografije in digitalne datoteke dostavljene do 1. aprila, a večina tega ni dočakala.
Newall priznava, da ga je niz operacij in finančnih težav uničil: "Sem zlomljen. To je izguba mojega celotnega življenja." Dodaja, da je prekinitev komunikacije posledica neporavnanih računov, zaradi katerih so mu dobavitelji odrezali telefonske in spletne storitve. Kljub temu trdi, da mu je dokončanje naročil pomembnejše od poplačila upnikov.
Nekateri so svoje zahtevke vložili na razsodišče za potrošniške spore. Julia Lindsay-Rewi, ki je za storitve plačala 600 evrov, je tam sicer dosegla ugodno odločitev, a denarja še vedno ni prejela. Drugi, kot je Sarah Stephens, poudarjajo, da je izguba več kot finančna: "To naj bi bil spomin za moje otroke, zdaj pa nimam ničesar, kar bi jim pokazala."
Številni poudarjajo, da bi bile tudi pozneje dostavljene fotografije obarvane z grenkobo celotne izkušnje. Jenny Savage, ki je izgubila več kot 3000 evrov, pravi: "Čutimo se opeharjene. Naša glavna skrb pa je, da se kaj podobnega ne ponovi drugim." Newall obljublja, da bo do konca leta 2025 poravnal dolgove in dostavil vsa naročila. Tik pred objavo zgodbe so štiri družine vendarle prejele digitalne datoteke, a zaupanja in zaupanja vredne prihodnosti to ne more povrniti.
