Ko so prekopali tla dnevne sobe, so od šoka obstali kot vkopani: najdba šokirala celo najizkušenejše arheologe

17. 12. 2025, 09:00 | E. Č.
Fotografije je simbolična. (foto: Profimedia)
Fotografije je simbolična.
Profimedia

Pod tlemi dnevne sobe je tiho čakal zaklad, zakopan davno davno tega ...

Na severovzhodu Francije je ekipa francoskega narodnega inštituta za preventivne arheološke raziskave (INRAP) naletela na najdbo, kakršna se zgodi enkrat na generacijo: pod nekdanjim rimskim bivalnim prostorom v Senonu so odkrili tri glinene amfore, do vrha napolnjene s približno 40.000 kovanci, skupne teže okoli 83 kilogramov. A čeprav se sliši kot klasična zgodba o zakopanem zakladu, arheologi opozarjajo: "Morda sploh ne gre za zaklad!"

Kovanci, odloženi v času pozne antike med letoma 280 in 310 n. št., so bili spravljeni v posodah, zakopanih tik pod apnenimi tlemi dnevne sobe. Nekateri kovanci so bili celo dodani v vratove amfor potem, ko so bile že zakopane, kar kaže, da je šlo za dostopen domači "bančni trezor". "Ni nujno, da gre za zaklad, skrit v času stiske," pojasnjuje numizmatik INRAP-a Vincent Geneviève in dodaja: "Gre lahko za izjemno zanimiv posnetek zapletene denarne uprave v gospodinjstvu ali lokalni upravi. Nekdo je denar odlagal in dvigoval v daljšem časovnem obdobju."

Najdba odpira vpogled v življenje plemena Mediomatričev, galskega ljudstva, ki je v času rimskih osvajanj živelo na tem območju. Čeprav so kraj pozneje uničili požari in bitke, je rimska kulturna prevlada očitna: kovanci so slogovno rimski, izkopanine pa kažejo na urbanizirano naselbino z javnim trgom, templji, kopališči in gledališčem.

Evropska prestolnica, ki je v decembru zabeležila le pol ure sonca

Zanimivo je, da so vrhovi amfor ležali skoraj v ravni s tlemi, kar pomeni, da njihov namen ni bil skrivanje, temveč preprosto varčevanje. Arheologi sklepajo, da je šlo za premišljeno shrambo kovancev, povezano bodisi z rimsko vojaško upravo v Senonu bodisi z dobro stoječim lokalnim prebivalstvom.

Geneviève poudarja, da izjemnost najdbe ni le v količini kovancev, saj poznamo že več deset podobnih depozitov, ampak v tem, da lahko raziskovalci prvič natančno analizirajo celoten kontekst shranjevanja. Lokacija, stanje posod, dostopnost in plasti nad najdbo skupaj sestavljajo redek arheološki mozaik, ki odpira nova vprašanja o denarnih navadah rimskih provinc.

Božo se je odločil za delo na Aljaski: zasluži 5500 evrov mesečno, a življenje v tem delu sveta je precej drugačno (in ima svojo ceno)