Praktično povsem neznana vasica je pod sadovnjaki stoletja skrivala zaklad, ki so ga nehote v življenje obudili gradbinci. Ko so odložili orodja, so imeli arheologi kaj videti ...
Na prvi pogled povsem običajna vas v Franciji je nevede pod sabo dolga stoletja varovala skrivnost, ki je v teh dneh naposled prišla na površje in odprla novo poglavje zgodovine nekoč mogočnega rimskega imperija.
Arheologi so na severovzhodu Francije med preventivnimi izkopavanji v kraju Senon odkrili izjemno najdbo: tri velike keramične posode, napolnjene z rimskimi kovanci. V njih je bilo najmanj 25.000 bronastih in bakrenih kovancev iz 3. stoletja, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bi jih lahko bilo celo več kot 40.000.
Izkopavanja, ki jih vodi francoski nacionalni inštitut za preventivne arheološke raziskave (INRAP), potekajo na približno 1500 kvadratnih metrih. Raziskovalci so pod današnjim naseljem odkrili celotno starodavno mestno četrt in sledili razvoju kraja od keltske naselbine do cvetočega rimskega mesta, ki ga je nazadnje uničil požar.
Najstarejše plasti razkrivajo gosto pozidano keltsko naselje iz sredine 2. stoletja pred našim štetjem, ko je območje naseljevalo ljudstvo Mediomatriki (starodavno galsko pleme), katerega glavno mesto je bilo današnji Metz. Arheologi so našli jame, jarke in ostanke lesenih konstrukcij, ki pričajo, da je bilo območje gosto poseljeno že pred rimskim osvajanjem Galije.
Po osvojitvi Galije pod Julijem Cezarjem se je kraj začel hitro razvijati. Raziskovalci so odkrili več kot ducat manjših kamnolomov apnenca, iz katerih so pridobivali gradbeni material za nove hiše. Kasneje so te jame uporabljali kot skladišča ali za vsakodnevne gospodinjske potrebe.
Do konca 1. stoletja našega štetja je naselje dobilo značilno rimsko podobo. Ob tlakovanih ulicah so stale kamnite hiše z apnenimi tlaki, talnim ogrevanjem, pečmi in kletmi, za njimi pa dvorišča, kjer so pogosto delovale obrtne delavnice. Kakovost gradnje in številni vsakdanji predmeti kažejo, da so tam živeli razmeroma premožni obrtniki in trgovci.
Nato so območje prizadeli veliki požari. Ena največjih katastrof je izbruhnila na začetku 4. stoletja, prav v tem nemirnem obdobju, med letoma 280 in 310, pa je nekdo pod tla hiše zakopal tri velike posode, polne kovancev. Vsaka posoda je bila zakopana tako, da je njen vrat segal do višine tal. V njih so bili bronasti in bakreni kovanci z upodobitvami cesarjev Viktorina, Tetrika I. in Tetrika II., vladarjev kratkotrajnega galskega cesarstva, ki se je v 3. stoletju odcepilo od rimskega imperija.
Numizmatik Vincent Genevieve iz INRAP ocenjuje, da je prva posoda tehtala okoli 38 kilogramov in je vsebovala približno od 23.000 do 24.000 kovancev. Druga bi jih lahko skrivala še do 19.000, zato skupno število najverjetneje presega 40.000 primerkov.
Čeprav bi takšna količina denarja zadostovala za večmesečno plačilo številnih rimskih vojakov, arheologi menijo, da ne gre nujno za zaklad, skrit zaradi vojne ali nevarnosti. Po njihovem so posode najverjetneje služile kot nekakšne domače hranilnice. To potrjuje dejstvo, da so na zunanji strani dveh posod našli prilepljene kovance, kar kaže, da so lastniki denar vanje dodajali tudi po tem, ko so jih že zakopali. Odprtine so ostale dostopne skozi tla hiše, zato so lahko kovance tudi sproti jemali iz njih. Le približno 150 metrov stran je v istem obdobju stala rimska utrdba, zato raziskovalci domnevajo, da so bili pri upravljanju večjih denarnih zalog morda vključeni tudi vojaki ali lokalni upravitelji.
Prvi požar prebivalcev ni pregnal za vedno. Hiše so obnovili, stare kleti ponovno uporabili, porušene stebre in kamne iz zapuščenih templjev pa vgradili v nove zidove. Toda sredi 4. stoletja je območje zajel še en uničujoč požar. Tokrat se prebivalci niso več vrnili. Hiše so se porušile, dvorišča je zasul ruševinski material, zakopane posode s kovanci pa so ostale skrite pod zemljo. Sčasoma so nad nekdanjim rimskim naseljem zrasli sadovnjaki, v 18. stoletju pa je območje postalo kmetijska zemlja. Šele sodobna gradnja je arheologom omogočila, da so po skoraj 1800 letih znova odkrili eno največjih zbirk rimskih kovancev, kar jih je bilo doslej najdenih v Franciji.
