Novice so se razveselili tudi prebivalci otoka.
Galapaški otoki so eden najbolj edinstvenih in osupljivih krajev na svetu. So arhipelag 14 večjih otokov in številnih majhnih otokov. Ležijo približno tisoč kilometrov od obale Ekvadorja sredi Tihega oceana in so vulkanskega izvora. Prav njihova odmaknjenost je omogočila razvoj izjemno bogatega in posebnega živalskega ter rastlinskega sveta, ki ga ne najdemo nikjer drugje na planetu. Charles Darwin je na Galapaških otokih dobil navdih za razvoj teorije evolucije, saj je opazoval razlike med vrstami na posameznih otokih.
Eden izmed najbolj zanimivih otokov v tem arhipelagu je Floreana, ki leži na njegovem južnem delu. Tako kot drugi Galapaški otoki je tudi Floreana vulkanskega izvora, vendar jo odlikuje posebna zgodovinska in naravna dediščina. V preteklosti je bila pomembna postojanka za pomorščake in kitolovce, danes pa je znana kot eden mirnejših otokov, kjer je stik z naravo še posebej pristen.
Posebne prebivalke
Na otoku je pred 200 leti živelo približno 20 tisoč velikanskih želv. Kitolov, uničujoči požari in neprestano izkoriščanje s strani ljudi pa so sčasoma povzročili njihovo popolno izumrtje na otoku.
Na Floreani trenutno potekajo projekti ponovne naselitve tovrstnih želv, saj želijo obnoviti osiromašeni ekosistem. Pred dnevi so tam naselili več kot 150 velikanskih želv (od načrtovanih 700), starih med 8 in 13 let. Njihova izpustitev je bila skrbno časovno usklajena s prihodom prvih zimskih deževij v sezoni.
"Dovolj so velike, da jih lahko izpustimo in se lahko branijo pred vnesenimi živalmi, kot so podgane in mačke," je za France24 povedal Fredy Villalba, direktor vzrejnega centra Narodnega parka Galapagos na otoku Santa Cruz, ter poudaril, da so za Floreano izbrali najboljše primerke z najmočnejšo genetsko linijo. Z izbiro odraslih osebkov z najmočnejšo genetsko zasnovo želi vzrejni program postopoma povrniti nekdanjo genetsko čistost izumrle floreanske vrste.
Želve bodo naseljene postopoma. Po besedah Christiana Seville, direktorja za ekosisteme Narodnega parka Galapagos, nosijo med 40 in 80 odstotkov genetske zasnove vrste Chelonoidis niger, ki je na tem območju izumrla pred 150 leti. Življenjski prostor si bodo delile z raznoliko skupnostjo skoraj 200 prebivalcev ter s plamenci, legvani, pingvini, galebi in jastrebi.
