Gozd je stoletja varoval skrivnost, ki je sodobni svet ni poznal. Nato je študent na 16. strani rezultatov v iskalniku Google odkril nekaj osupljivega.
Velika arheološka odkritja si običajno predstavljamo kot rezultat večletnega terenskega dela, prebijanja skozi gosto rastje in previdnega odstranjevanja plasti zemlje. Toda doktorski študent Luke Auld-Thomas z ameriške univerze Tulane je do sledi izgubljenega majevskega mesta prišel precej drugače: med brskanjem po Googlu!
"Bil sem nekje na 16. strani rezultatov iskanja na Googlu in našel lasersko raziskavo, ki jo je neka mehiška organizacija opravila zaradi spremljanja okolja," je leta 2024 povedal za BBC. Podatki, na katere je naletel skoraj po naključju, so skrivali nekaj, česar prvotni izvajalci meritev sploh niso iskali. Pod gosto vegetacijo mehiške zvezne države Campeche je bilo skrito veliko starodavno majevsko mesto. Auld-Thomas in njegovi kolegi so ga po bližnji laguni poimenovali Valeriana.
Laserji so pogledali skozi gozd
Ključ do odkritja je bila tehnologija LiDAR, pri kateri iz letala oziroma druge zračne platforme proti površju pošiljajo laserske impulze in na podlagi njihovega odboja izdelajo izjemno natančen zemljevid terena. Njena velika prednost pri arheologiji se pokaže v gosto poraščenih pokrajinah. Raziskovalci lahko iz zbranih podatkov digitalno odstranijo drevesne krošnje in tako razkrijejo obliko tal ter strukture, ki jih s prostim očesom iz zraka ni mogoče videti.
Ko so arheologi analizirali podatke iz Campecheja, se je pod navidez neprekinjenim gozdom izrisal povsem drugačen svet: piramide, nasipi in poti, igrišča, veliki javni prostori ter na tisoče drugih objektov. Najbolj nenavadno je, da organizacija, ki je prvotno opravila lasersko snemanje, sploh ni iskala arheoloških ostankov. Njena naloga je bila spremljanje okolja. Nevede je torej posnela tudi izgubljeno majevsko mesto.
V mestu bi lahko živelo do 50.000 ljudi
Razsežnost Valeriane je raziskovalce presenetila. Ocenjujejo, da je med približno letoma 750 in 850 tam živelo od 30.000 do 50.000 ljudi. Torej več, kot jih danes živi na širšem območju, kjer so našli mesto. Po gostoti poselitve naj bi bilo najdišče takoj za Calakmulom, največjim znanim majevskim najdiščem v tem delu Latinske Amerike, ki je od Valeriane oddaljen približno 100 kilometrov.
Raziskovalci zato menijo, da Valeriana ni bila nepomembna naselbina na obrobju majevskega sveta. Po njihovi oceni bi lahko imela vlogo pomembnega regionalnega središča oziroma celo prestolnice. Na treh z gozdom poraščenih območjih, ki jih je analizirala raziskovalna skupina, so identificirali skupno več kot 6674 objektov.
Profesor antropologije na univerzi Tulane Marcello Canuto, eden od soavtorjev raziskave, meni, da takšna odkritja spreminjajo dolgo zakoreninjene predstave o življenju v tropskih predelih. Po njegovih besedah je v zahodnem svetu dolgo obstajala predstava o tropih kot krajih, "kamor je civilizacija odšla umret". Arheološki podatki kažejo precej drugačno podobo. Takšna območja so bila lahko gosto poseljena, intenzivno preoblikovana in posejana s kompleksnimi urbanimi središči.
Arheologija, ki digitalno odstranjuje gozdove
Valeriana je del precej večje spremembe v sodobni arheologiji. Tehnologija LiDAR namreč že več kot desetletje razkriva, kako nepopolna je bila naša predstava o nekaterih starodavnih civilizacijah. Leta 2013 so z njo razkrili obsežne urbane mreže v okolici Angkorja v Kambodži, leta 2018 pa so raziskovalci v gvatemalskem pragozdu zaznali več kot 60.000 struktur.
Tehnologija arheologom omogoča nekaj, kar bi bilo s klasičnim terenskim raziskovanjem izjemno zamudno: pokrajino lahko v podatkih tako rekoč digitalno razgozdijo in pregledajo območja, za katerih raziskovanje peš bi sicer potrebovali desetletja ali celo več generacij.
Koliko izgubljenih mest še čaka pod drevesi?
Profesorica Elizabeth Graham iz univerze v Londonu je ob tem poudarila bistvo takšnih odkritij: pokrajina, ki je danes na prvi pogled videti neposeljena in divja, je bila v preteklosti v resnici poseljena. Valeriana zato odpira še precej večje vprašanje. Če je bilo mogoče veliko majevsko mesto odkriti v že obstoječih podatkih, koliko podobnih naselbin je še skritih pod gozdovi Srednje Amerike? Canuto upa, da bodo v prihodnjih letih zagotovili več denarja za raziskave in razširili kartiranje z brezpilotnimi letalniki. "Čudovito bi bilo, če bi v naslednjih desetih ali dvajsetih letih z LiDAR-jem pokrili dvakrat več ozemlja," je dejal.
