Na videz povsem običajno nočno druženje ob ognju je prikrivalo skrbno načrtovano akcijo, ki varuhom reda in miru ni bila povsem po godu ...
Nočni pikniki, druženje ob ognju in večerje pod zvezdami v naravnih parkih v Izraelu niso nič nenavadnega. Toda skupina šestih ljudi, ki se je minuli konec tedna zbrala v parku Begin v judejskem hribovju nedaleč od Jeruzalema, je imela po ugotovitvah izraelskih oblasti precej drugačne načrte od običajnih obiskovalcev narave.
Medtem ko so nekateri člani skupine na površju ustvarjali vtis sproščenega druženja ob hrani in ognju, so drugi devet metrov pod zemljo domnevno izvajali nezakonita izkopavanja v starodavnem vodnem zbiralniku. Njihov cilj naj bi bil odkriti dragocene arheološke predmete, ki bi jih lahko odnesli s seboj. Nenavadno operacijo so prekinili inšpektorji izraelskega urada za starine (IAA), ki so osumljence zalotili med dejanjem. Akcijo je vodil Amir Ganor, direktor posebne enote za preprečevanje kraj arheoloških predmetov.
Pod zemljo s pravo gradbeno opremo
Po navedbah izraelskih oblasti skupina na kraj ni prišla nepripravljena. Poleg opreme za piknik je imela s seboj električno rušilno kladivo, vrtalnike, različno orodje za kopanje, razsvetljavo in generator električne energije. Za dostop do devet metrov globokega zbiralnika so uporabili dolgo lestev. Oprema jim je omogočala delo v temi in odstranjevanje materiala iz starodavne podzemne strukture.
Prizorišče dogajanja je bilo arheološko najdišče Horvat Adash, znano tudi kot Khirbet Abu Adas, ki leži v parku Begin. Gre za območje z izjemno bogato zgodovino, saj so tam odkrili ostanke naselbine, ki je obstajala skoraj tisočletje. Njeni začetki segajo približno v prvo stoletje pred našim štetjem, v obdobje drugega judovskega templja, poseljena pa je ostala vse do zgodnjega muslimanskega obdobja v osmem stoletju našega štetja.
Arheologi so na območju v preteklosti že odkrili ostanke različnih obrtnih oziroma proizvodnih objektov, sisteme za shranjevanje vode, judovsko obredno kopel mikve z redkim dvojnim vhodom in stavbo, za katero domnevajo, da je služila kot zgodnja mošeja.
Namesto zaklada so jih pričakale starodavne črepinje
Osumljenci naj bi v podzemnem zbiralniku iskali manjše, prenosljive predmete zgodovinske vrednosti. Med kopanjem so poškodovali ometane stene in tla starodavne strukture ter s tem povzročili škodo, ki je po oceni pristojnih strokovnjakov zelo resna. V zbiralniku so sicer odkrili številne arheološke ostanke. Med njimi so bili fragmenti domnevno več sto keramičnih posod, več kamnitih posod in del posebej zanimive posode z živalsko oblikovanim vratom, ki izvira iz zgodnjega muslimanskega obdobja.
Najdbe kažejo, da je bil nekdanji vodni zbiralnik v določenem obdobju verjetno uporabljen tudi kot odlagališče odpadkov. Za arheologe so takšni ostanki izjemno dragoceni, saj razkrivajo vsakdanje življenje ljudi, ki so na območju prebivali pred stoletji. Tatovi pa so po domnevah izraelskega urada za starine najverjetneje pričakovali precej drugačno odkritje – dragocene predmete oziroma zaklad.
Škoda, ki je ni mogoče popraviti
Vseh šest osumljencev se bo bržčas moralo soočiti z obtožbami zaradi poškodovanja arheološkega najdišča. Za takšno kaznivo dejanje je v Izraelu zagrožena kazen do petih let zapora. V državi so arheološka izkopavanja brez ustreznega dovoljenja pristojnega urada prepovedana. Oblasti opozarjajo, da največja težava nezakonitih izkopavanj ni zgolj morebitna kraja zgodovinskih predmetov, temveč uničenje njihovega prvotnega arheološkega konteksta.
"Starodavne plasti so uničene, najdbe so premaknjene in ločene od svojega arheološkega konteksta. Zaradi tega se izgubijo dragocene zgodovinske informacije, ki jih nikoli več ni mogoče obnoviti," je opozoril Amir Ganor. Izrael je zaradi svoje večtisočletne zgodovine posebej bogat z arheološkimi najdišči. Sledovi človeških prednikov na tem območju segajo najmanj dva milijona let v preteklost, pozneje pa je območje postalo zgodovinsko in versko središče judovstva, krščanstva in islama.
Prav bogastvo arheološke dediščine že dolgo privablja tudi nezakonite iskalce starin. Nekateri se izkopavanj lotevajo celo s težko gradbeno mehanizacijo, zaradi česar lahko nastane obsežna in nepopravljiva škoda.
Boj s tatovi starin traja že stoletja
Izraelski inšpektorji pogosto naletijo na sledove nezakonitih izkopavanj in nato počakajo, da se osumljenci vrnejo na prizorišče. Podobno se je zgodilo marca letos na najdišču Khirbet Hermesh na severu Izraela, kjer so tatove zalotili med dejanjem. Takrat je prišlo še do nenavadnega zapleta. Med policijsko akcijo se je začel raketni napad, zato so morali osumljenci skupaj s policisti poiskati zavetje. Rakete je zračna obramba prestregla.
Kraje arheoloških predmetov sicer niso zgolj sodoben pojav. Dokazi o ropanju grobnic segajo že v antiko, ko so pokojne včasih poskušali zaščititi celo s prekletstvi. Leta 2022 so denimo arheologi opozorili na grob moškega z imenom Yaakov HaGer, spreobrnjenca v judovstvo iz poznega rimskega oziroma zgodnjega bizantinskega obdobja. Pokopan je bil v jami v Beit She'arimu, njegov grob pa je spremljalo prekletstvo, namenjeno odvračanju roparjev. Ali je opozorilo dejansko koga odvrnilo od kraje, ni znano.
Na zadnji primer v parku Begin se je odzval tudi izraelski minister za dediščino Amichai Eliyahu. "Starodavna najdišča Izraela niso prostor, kjer lahko vsakdo počne, kar želi. Ne bomo dovolili, da bi se spremenila v igrišče za iskalce zakladov na račun naše skupne javne dediščine," je poudaril minister.
