Povsem običajna gradbena dela v tem znanem mestu so razkrila nepričakovano skrivnost, ki je pod živahnimi ulicami ostala skrita skoraj dve tisočletji.
Gradnja novega odseka podzemne železnice v Malagi v Španiji je prinesla izjemno arheološko odkritje. Pod prometno ulico Calle Hilera so gradbeni delavci naleteli na obsežno rimsko nekropolo, v kateri so arheologi doslej odkrili posmrtne ostanke več kot tisoč ljudi.
Odkritje je presenetilo celo strokovnjake, vajene bogate zgodovine tega obmorskega mesta. Med gradnjo podaljška podzemne železnice proti območju prihodnje bolnišnice so namreč odkrili kar 984 grobnih struktur, ki izvirajo iz obdobja med drugim in četrtim stoletjem našega štetja. Ko so spomladi prvič poročali o najdbi, je bilo znanih približno 600 grobov. Njihovo število je odtlej močno naraslo, arheologi pa pričakujejo, da bodo nadaljnja izkopavanja razkrila še več posmrtnih ostankov.
Starodavno pokopališče, dolgo skoraj 400 metrov
Nekropola se razteza na približno 400 metrih in razkriva različne načine pokopavanja v rimskem obdobju. Raziskovalci so našli grobnice, obložene s strešniki, preproste grobne jame in posebne grobne konstrukcije. Med najbolj pretresljivimi odkritji so posmrtni ostanki novorojenčkov, ki so jih pokopali v velikih keramičnih posodah oziroma amforah.
"Raziskujemo jih enega za drugim, grob za grobom. Po en primer vsake vrste grobnice bomo v prihodnosti razstavili v arheološkem muzeju podzemne železnice," je za španski časnik Sur povedal Mario Munoz-Atanet, predstavnik regionalnih oblasti za javna dela v Malagi. Načrti za muzej že nastajajo, osrednji del zbirke pa bodo predstavljale prav najdbe, odkrite med gradnjo podzemne železnice.
Mesto, pod katerim se skrivajo stoletja zgodovine
Strokovnjaki domnevajo, da je pokopališče v drugem stoletju ležalo zunaj takratnega mestnega središča, ob pomembni obalni prometnici. Območje naj bi bilo v še starejših obdobjih morda celo pod morsko gladino. Nedaleč stran so pred tem odkrili tudi ostanke obzidja iz obdobja dinastije Nasridov, ki je med 13. in 15. stoletjem vladala zadnjemu muslimanskemu kraljestvu na Iberskem polotoku.
Posebej zanimivi so kovanci iz različnih krajev, ki po besedah Munoz-Ataneta potrjujejo zgodovinski pomen Malage kot pristaniškega mesta, v katero so prihajali ljudje iz številnih delov tedanjega sveta. Današnja Malaga namreč stoji na ostankih feničanskih, rimskih in mavrskih naselbin. Njena okolica je znana tudi po izjemnih prazgodovinskih spomenikih, med katerimi izstopa dolmen Menga v bližnji Antequeri, uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Raziskave kažejo, da so ta neolitski spomenik uporabljali še pred približno tisoč leti, precej pozneje, kot so sprva domnevali.