Ko so delavci začeli graditi novo cesto, niso slutili, kaj ji čaka pod plastjo zemlje ...
Med gradnjo ceste E18 v švedski pokrajini Västmanland so arheologi po naključju naleteli na ostanke celotne vikinške vasi, skupaj z grobovi, konji, orožjem in celo ostanki pogrebnih grmad na vrhu gore. Odkritje, ki sega od 8. do 12. stoletja, je eno najpomembnejših arheoloških najdb zadnjih let na Švedskem.
Arheološka ekipa organizacije The Archaeologists, ki deluje pod okriljem švedskega nacionalnega muzeja, je med izkopavanji odkrila devet različnih vikinških najdišč, ki skupaj ponujajo izjemen vpogled v vsakdanje življenje, obrede in družbeno hierarhijo Vikingov. "Vsako posamezno najdišče je izjemno, toda šele ko jih povežemo skupaj, dobimo popolno sliko o tem, kako se je pokrajina in družba skozi stoletja spreminjala," pojasnjuje Fredrik Larsson, vodja projekta.
Najbolj osupljivo odkritje so našli v kraju Rallsta blizu Hallstahammarja: pogrebni prostor na vrhu majhnega hriba, kjer so Vikingi pred več kot tisoč leti sežigali svoje poglavarje. Dve mogočni pogrebnigrmadi, zgrajeni tako, da sta bili vidni daleč naokoli, naj bi bili po mnenju raziskovalcev javna predstava moči in časti. V bližnjem Munktorpu so našli še en grob z dvojico v zemljo zasajenih mečev, kar po besedah Larssona nakazuje, da gre za posebno oboroženo skupino, morda celo za dinastijo, ki je vladala okoliškim vasem.
V več kot 30 grobovih iz 11. stoletja so raziskovalci naleteli na izjemno redke skupne pokope ljudi in njihovih konjev. V nekaterih primerih so konji in jahači pokopani skupaj, ob njih pa so našli pse, ptice roparice in bogato okrašeno opremo, ki je bila namenjena lovu in simbolu prestiža. "Zdi se, da so konji nosili opremo, ki je imela statusni pomen – z zlatimi okraski, zvončki in pasovi, da so jih lahko vsi videli in slišali," dodaja Larsson.
A življenje Vikingov ni bilo le boj in smrt. Ob grobovih so našli tudi ostanke vsakdanjih opravil: peči za peko kruha, orodja za obdelavo železa in dokaze o poljedelstvu, kar kaže na povezanost med obrednim in vsakdanjim življenjem. "Nova cesta nam je odprla pogled v najstarejšo zgodovino Västmanlanda," je sklenil Larsson. Njihove ugotovitve so zdaj zbrane v obsežni arheološki monografiji, ki jo je financirala švedska uprava za promet.
