Med prenovo mestnih ulic so naleteli na osupljivo najdbo.
Med prenovo mestnih ulic v mestu Rize v Turčiji so delavci naleteli na nekaj, kar ni bilo zapisano v sodobnih načrtih. Pod plastmi asfalta se je znova prikazal kamniti ločni most iz leta 1826, ki je desetletja veljal za izgubljenega.
Most, lokalno znan kot Citanin most, je nekoč povezoval središče Rizeja z okoliškimi četrtmi. Čeprav ni bil povsem izbrisan iz kolektivnega spomina prebivalcev, je med širjenjem mesta v 20. stoletju izginil iz vidnega mestnega prostora. Prve plasti so ga delno prekrile že v 40. letih prejšnjega stoletja, v 60. letih pa je bil zaradi dviga terena in širitve cest dokončno zaprt pod novimi prometnimi plastmi.
Za razliko od številnih zgodovinskih struktur, ki so v času hitre urbanizacije nepovratno izginile, je ta most preživel skoraj nedotaknjen. Paradoksalno ga je prav asfalt zaščitil pred uničenjem: kamnita konstrukcija je bila pod nasutjem ohranjena in stabilna. Njegovo ponovno odkritje razkriva zanimiv pojav, značilen za zgodovinska mesta: infrastrukturni projekti preteklosti ne izbrišejo vedno, temveč jo včasih zgolj skrijejo. Rize je tako dobil nazaj del svoje zgodbe, ki je bil ves čas prisoten, le da je bil skrit pod površjem.
Kompaktna mestna tučka kulturne dediščine
Mestne oblasti so napovedale, da mosta ne bodo znova zakopale. Namesto tega načrtujejo ureditev nadzorovanega razstavnega prostora, kjer bo struktura ohranjena in dostopna javnosti. Projekt predvideva posebej zasnovan notranji prostor, v katerem bo most zaščiten pred vplivi okolja, hkrati pa predstavljen obiskovalcem.
Del tal nad mostom naj bi bil prekrit s prozornimi steklenimi površinami, skozi katere bodo pešci lahko opazovali kamnito konstrukcijo z višine. Stopnišče bo vodilo pod lok mostu, kjer si bo mogoče od blizu ogledati njegovo gradnjo in uporabljene materiale. Območje naj bi vključevalo tudi druge zgodovinske elemente iz bližnje okolice, s čimer bo nastala kompaktna mestna točka kulturne dediščine.
