Skrivnostna najdba, ki je več kot šest desetletij burila domišljijo znanstvenikov, je končno dobila jasne odgovore.
Več kot šest desetletij je nenavadna najdba v grški jami Petralona begala znanstvenike. Leta 1960 je domačin naletel na lobanjo, ki je bila zrasla v steno jame in imela na čelu rogu podoben izrastek, kar je vzbudilo ugibanja, da gre za neko bizarno različico človeka ali celo hibrida. Manjkajoča spodnja čeljust in rog, ki je v resnici nastal iz mineralnih nanosov, sta lobanjo naredili še bolj skrivnostno.
Dolga leta je bila starost lobanje predmet razprav, ocene pa so se gibale med 170.000 in 700.000 leti. Sveža raziskava znanstvenikov z inštituta za človeško paleontologijo v Franciji, objavljena v reviji Journal of Human Evolution, zdaj ponuja bolj natančne odgovore. Z analizo kalcita, minerala, ki se v jamah nalaga skozi tisočletja, so ugotovili, da je lobanja stara približno 300.000 let. Sama rast kalcitnega roga se je začela pred najmanj 277.000 leti, a je možno, da je bila lobanja v jami prisotna še dlje, preden se je mineralna tvorba začela.
Čeprav so nekateri menili, da gre za neandertalca, so raziskovalci zdaj prepričani, da lobanja pripada precej redkejši skupini – Homo heidelbergensis. Ta vrsta je živela v srednjem pleistocenu, v obdobju med 774.000 in 129.000 leti, in velja za predhodnico neandertalcev v Evropi.
Najdba v jami Petralona, približno 35 kilometrov jugovzhodno od Soluna, tako predstavlja eno najstarejših pričevanj prisotnosti zgodnjih ljudi v Evropi. Ob lobanji so raziskovalci našli tudi fosile živali, med njimi sabljastega tigra, volka, jelena, slona in celo žirafe, ter zbirko kamnitih orodij. To daje vpogled v življenje in okolje, v katerem so ti zgodnji ljudje živeli - od prehranjevanja do podnebnih razmer.
