Skoraj 60 let je v miru ležalo pod debelim ledom ...
Grenlandija je že desetletja simbol neukročene narave in surove tišine, toda pod njenim ledenim oklepom se skriva več, kot bi si upali predstavljati. Ameriška vesoljska agencija NASA je med rutinskim raziskovanjem ledene ploskve naletela na presenetljivo odkritje. Strukture, ki so dolgo veljale za izgubljene, so se znova pokazale v podatkih radarja.
Aprila 2024 je znanstvenik Nase Chad Greene z ekipo inženirjev preletaval sever Grenlandije v letalu Gulfstream III, opremljenem z naprednim radarskim sistemom. Leteli so približno 240 kilometrov vzhodno od vesoljske baze Pituffik in z radarjem preiskovali debelino ledenega pokrova. Njihov cilj je bil kartirati podlago pod ledom, a namesto tega so naleteli na nekaj nepričakovanega.
Signal je razkril zakopano naselbino Camp Century, nekoč znano kot "mesto pod ledom". Gre za relikt hladne vojne, ki so ga leta 1959 zgradili inženirji ameriške vojske. V ledeni pokrov so izrezali mrežo tunelov in vzpostavili vojaško bazo z laboratoriji, bivalnimi prostori in infrastrukturo. Ko so jo leta 1967 opustili, je sneg počasi prekril vse sledi človeške prisotnosti. Danes leži vsaj 30 metrov pod površjem.
Pretekli preleti so sicer že zaznali sledi baze, a tokrat je tehnologija pokazala nekaj povsem novega. Namesto klasičnega radarskega sistema so uporabili napredni sistem UAVSAR, ki ne meri le neposredno pod seboj, temveč tudi postrani, kar omogoča tridimenzionalnejšo sliko. "V novih podatkih so posamezne strukture skrivnega mesta vidne na način, kot jih še nikoli nismo videli," je pojasnil Greene.
Radar deluje podobno kot ultrazvok: pošlje radijske valove skozi led in meri čas, ki ga ti potrebujejo, da se odbijejo nazaj. Tako lahko znanstveniki natančno kartirajo površino, notranje plasti ledu in kamninsko podlago pod njim. Tokrat pa so jasno razločili vzporedne strukture, ki se ujemajo z zgodovinskimi načrti baze: tunele, razporejene v mreži, ki je nekoč gostila vojaške objekte.
Odkritje je pomembno z več vidikov. Ne gre le za obujanje zgodovinskega poglavja hladne vojne, temveč tudi za vpogled v dinamiko ledenega pokrova, ki se zaradi podnebnih sprememb spreminja. To, da so strukture danes tako jasno vidne, odpira vprašanja o premikanju in tanjšanju ledu.
