V 4000 let stari grobnici so arheologi naleteli na vrata, skozi katera ni mogel stopiti nihče.
Egiptovska Sakara je po skoraj dveh stoletjih sistematičnih arheoloških raziskav še vedno kraj, kjer lahko nekaj metrov pod površjem na raziskovalce čaka povsem novo poglavje zgodovine. Tokrat so arheologi odkrili približno 4000 let staro grobnico visokega kraljevega uradnika, v njej pa enega najbolj zanimivih elementov staroegipčanske pogrebne kulture: lažna vrata, ki fizično ne vodijo nikamor.
Toda njihov namen ni bil odpiranje poti živim. Stari Egipčani so verjeli, da lahko pokojnik skozi takšna simbolična vrata prehaja med svetom mrtvih in svetom živih oziroma vstopa v grobnico in jo zapušča. Odkritje je del novih izkopavanj v Sakari, nekropoli nekdanje egipčanske prestolnice Memfis, približno 32 kilometrov južno od Kaira. Območje je danes uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine in velja za eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Egiptu. Najnovejše najdbe je objavilo egiptovsko ministrstvo za turizem in starine.
Hieroglifi so razkrili, kdo je bil pokopan v grobnici
Napisi v grobnici razkrivajo, da je pripadala moškemu z imenom Sekhentiu-Ptah. Ni šlo za običajnega prebivalca starega Egipta. Hieroglifski zapisi kažejo, da je v času svojega življenja opravljal vrsto pomembnih funkcij in se gibal v neposredni bližini najvišjih plasti oblasti.
Bil je med drugim kraljevi komornik, nadzornik kraljevih del, nadzornik kraljevih dokumentov, svečenik boginje Maat in nadzornik pisarjev. Maat je imela v staroegipčanskem svetu poseben pomen, saj je poosebljala resnico, pravičnost, red in kozmično ravnovesje. Dejstvo, da je bil Sekhentiu-Ptah njen svečenik, skupaj z drugimi nazivi dodatno kaže na njegov visok družbeni položaj.
V njegovi grobnici so poleg lažnih vrat našli tudi daritveno mizo in bazen za očiščevanje. Prav lažna vrata pa ponujajo posebej neposreden pogled v predstave starih Egipčanov o smrti. Takšna vrata niso bila namenjena telesu pokojnika, temveč njegovi posmrtni prisotnosti. Po staroegipčanskem verovanju je pokojniku simbolični prehod omogočal, da je lahko svobodno vstopal v grobnico in jo zapuščal, zato meja med svetom živih in mrtvih v njihovem razumevanju ni bila tako dokončna, kot bi se morda zdelo danes.
Pod zemljo niso našli samo ene grobnice
Izkopavanja so razkrila še precej širšo sliko. Arheologi so odkrili mrežo pogrebnih jaškov, ki kaže na dolgotrajno uporabo tega dela nekropole. Nekatere so sicer izropali že v antiki, vendar roparji niso odnesli vsega. V njih so še vedno ostali človeški posmrtni ostanki in pogrebni predmeti. Med najzanimivejšimi najdbami je več kot 100 fajansnih figuric ušabtijev.
Majhne figure so imele v staroegipčanskih predstavah o posmrtnem življenju zelo konkretno nalogo. V grobnice so jih polagali kot nekakšne služabnike pokojnika, ki naj bi zanj opravljali delo v onstranstvu. Za stare Egipčane namreč smrt ni pomenila preprostega konca življenja. Posmrtni obstoj je bil nadaljevanje življenja v drugačni obliki, zato so grobnice opremljali s predmeti, za katere so verjeli, da jih bo pokojnik potreboval tudi po smrti.
Kraj, kjer si želel biti pokopan
Sakara je imela pri tem izjemen položaj. V obdobju Starega kraljestva, približno med letoma 2700 in 2200 pred našim štetjem, je bila nekropola pomembno poslednje počivališče faraonov, članov kraljeve družine in drugih pripadnikov elite. Toda njen pomen s koncem Starega kraljestva ni izginil. Sakara je ostala pomemben pogrebni prostor še številne generacije, pokope pa so tam opravljali vse do rimskega obdobja.
Campbell Price, kustos za Egipt in Sudan v muzeju Manchester, je pomen Sakare pred leti slikovito povzel z besedami, da je bila to kraj, "kjer si želel biti viden mrtev". Po njegovih besedah so Egipčani območju pripisovali posebno božansko energijo, ki naj bi pokojniku pomagala pri prehodu v posmrtno življenje. Zato ni presenetljivo, da pod peskom Sakare niso zgolj kraljevi spomeniki.
"Onkraj kraljevih spomenikov je Sakara gosto posejana z grobnicami uradnikov iz skoraj vseh obdobij staroegipčanske zgodovine, številne pa vsebujejo napise in prizore izjemne kakovosti," je pred kratkim za Al-Monitor povedal arheolog egiptovskega ministrstva za turizem in starine Magdy Shaker.
