Globoko v prsti so arheologi naleteli na prizor, ki bo za vedno spremenil pogled na davno preteklost.
V Gvatemali so arheologi naleteli na izjemno odkritje, ki osvetljuje dramatičen trenutek v zgodovini Majev. Na arheološkem najdišču Ucanal so med izkopavanji naleteli na sledi obsežnega požara, ki naj bi se zgodil med letoma 733 in 881. Gre za dogodek, ki po mnenju raziskovalcev ni bil naključen, temveč je pomenil javno in simbolično uničenje starega kraljevega rodu.
Ob glavnem trgu so odkrili ostanke vsaj štirih odraslih oseb, skupaj s 1470 fragmenti dragocenih kamnitih okraskov, vključno z delci jadeitnih obeskov, mozaičnih ploščic in okrasnih nožev. Predmeti so bili prvotno del kraljeve grobnice, nato pa iz nje preneseni in javnosti namenoma uničeni z ognjem, ki je presegal 800 °C. Arheologi so ob tem odkrili tudi kamnito masko, del diadema in dragulje, ki so kazali na bogato dediščino pokopanih vladarjev.
"To ni bil tihi obred. Šlo je za dramatično javno dogajanje, ki je predstavljalo konec dinastije in prelomnico v političnem življenju kraljestva K’anwitznal," so zapisali avtorji raziskave v prestižni reviji Antiquity.
Po tem dejanju se je na oblast povzpel neplemiški voditelj Papmalil, o katerem zgodovinski zapisi razkrivajo zelo malo. Njegovo vladanje je prineslo obsežno gradnjo novih templjev in bivalnih četrti, kar nakazuje, da je politična sprememba pomenila začetek novega obdobja razcveta.
Arheologi menijo, da je prav ta požar simboliziral dokončen razpad starega reda in odprl prostor za novo poglavje majevske zgodovine.
Analize potrjujejo, da so bili okraski in kosti namerno uničeni in brez zaščite pomešani v gradbeni material templja. To kaže, da je bil obred zamišljen kot javno ponižanje prejšnjih vladarjev, ob tem pa je služil kot jasno sporočilo ljudstvu: stara doba je končana.
