Svojo dolgoživost med drugim pripisujejo tudi prehrani. Preverite, kaj je redno na njihovem jedilniku.
K dolgoživosti delno pripomore genetika, delno pa si lahko dolgo in vitalno življenje zagotovimo tudi z ustreznim življenjskim slogom. Pomembno je, da se dovolj gibamo, se izogibamo škodljivim navadam (kajenje, uživanje alkohola), skrbimo za dobre odnose in obvladovanje stresa ter si zagotovimo uravnoteženo prehrano.
V iskanju življenjskega sloga, ki bi lahko pripomogel k dolgoživosti, se pogosto zgledujemo po navadah prebivalcev modrih con - območij, na katerih ljudje živijo dlje in bolj zdravo v primerjavi z drugimi deli sveta.
Raziskovalec Dan Buettner že vrsto let preučuje ljudi, ki živijo v modrih conah. Opazuje, kako taki ljudje živijo, kako izgleda njihov vsak dan in, predvsem, kaj počnejo drugače od ostalih.
Najstarejša družina na svetu
Dan Buettner je na svojem Instagram profilu govoril tudi o družini Melis s Sardinije, ki je v Guinessovo knjigo rekordov vpisana kot najstarejša družina na svetu. V času njegove objave jo je sestavljalo devet bratov in sester, njihova skupna starost pa je znašala 861 let. Njihova povprečna starost je torej bila 95,6 let, najstarejši član družine pa je takrat štel 109 let.
Vsak dan enako kosilo
"Vse življenje so v družini vsak dan jedli enako kosilo - ne zato, ker bi to 'morali' početi, temveč preprosto zato, ker ga imajo radi," je v svoji objavi pojasnil Buettner.
Njihov obrok je sestavljen iz treh komponent:
- kruh iz droži (oziroma "kisli kruh");
- enolončnica iz treh vrst stročnic (čičerika, fižol pinto in beli fižol) ter sezonske zelenjave z vrta;
- majhen kozarec (50 do 90 ml) rdečega vina.
View this post on Instagram
Čudežna sestavina za dolgo življenje
Že več strokovnjakov je opazilo, da prebivalci modrih con redno uživajo jedi iz stročnic. Na njihovem jedilniku so pogosto razne enolončnice in drugi obroki iz fižola, čičerike, graha in soje. Stročnice so izvrsten vir beljakovin, vlaknin ter pomembnih vitaminov in mineralov.
Zanimivo je tudi, da v modrih conah redkeje uživajo običajen kruh, je pa zato na jedilniku pogosto kruh iz droži. Takšen kruh naj bi bil lažje prebavljiv in naj bi imel več snovi, ki so koristne za zdravje.
Poglejte tudi:

