Na Hrvaškem se pripravlja odločitev, ki bi lahko za več let zaznamovala prihodnost Jadranskega morja, ogorčeni okoljevarstveniki pa so že skočili na noge.
Na Hrvaškem se je odprla nova razprava o prihodnosti Jadranskega morja. Tamkajšnje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pripravlja pravilnik, ki bi omogočil nadaljevanje ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami, znanega tudi kot kočarjenje, do konca leta 2028. Predlogu ostro nasprotujejo v društvu Prijatelji životinja, kjer opozarjajo, da bi takšna odločitev pomenila nadaljevanje ene najbolj škodljivih oblik ribolova brez celovite presoje njenih posledic za morski ekosistem.
"Medtem ko ribiškemu sektorju vedno znova zagotavljajo nemoteno nadaljevanje dejavnosti, ostaja zaščita morskega dna in življenja, ki je od njega odvisno, ponovno v ozadju. Ne moremo sprejeti, da se o prihodnosti našega morja odloča brez odgovora na temeljno vprašanje: koliko škode mora morje še prenesti, da bi ohranili obstoječi način ribolova?" so javno opozorili v društvu Prijatelji životinja.
Zakaj je kočarjenje tako problematično?
Pri pridnenem kočarjenju ribiška plovila po morskem dnu vlečejo težke mreže in pripadajočo opremo, ki lahko poškoduje občutljive habitate ter organizme, ki živijo na dnu. Gre za ribolovno metodo z izrazitim vplivom na morsko okolje, predvsem na območjih, kjer se izvaja intenzivno in daljše obdobje.
Okoljevarstveniki se sklicujejo tudi na znanstvene raziskave, ki opozarjajo na zmanjševanje populacij pridnenih rib v Sredozemlju. Po podatkih, ki jih navajajo, naj bi bilo kar 85 odstotkov analiziranih populacij pridnenih rib prekomerno izkoriščanih. Posebej problematične naj bi bile razmere v Jadranskem morju in zahodnem Sredozemlju, kjer raziskovalci ugotavljajo dolgoročno zmanjševanje populacij pridnenih rib, morskih psov in skatov.
"Menimo, da je nesprejemljivo, da ministrstvo namesto ukinitve predlaga podaljšanje dovoljenj za kočarjenje, ne da bi javnosti predstavilo podatke o škodljivosti takšnega ribolova ali pojasnilo, na kakšni podlagi ocenjuje, da je njegovo nadaljevanje upravičeno," so poudarili v društvu.
Evropska sodišča so že podprla strožje omejitve
Prijatelji životinja opozarjajo, da obstajajo tudi pravne podlage za odločnejše omejevanje pridnenega ribolova. Splošno sodišče Evropske unije je maja 2025 zavrnilo tožbo nemške ribiške organizacije proti omejitvam uporabe pridnenega ribolovnega orodja na zaščitenih območjih Severnega morja. Junija istega leta je zavrnilo še tožbe proti prepovedi takšnega ribolova na območjih ranljivih morskih ekosistemov v severovzhodnem Atlantiku.
"Te sodbe kažejo, da je zaščito občutljivih morskih območij mogoče izvajati s konkretnimi in strogimi omejitvami ribolova, tudi kadar jim nasprotujejo interesi ribiškega sektorja. Varstvo narave ne sme biti vnaprej podrejeno gospodarskim interesom," so sporočili iz društva.
Pri tem se sklicujejo tudi na akcijski načrt Evropske komisije iz leta 2023, s katerim je Bruselj države članice pozval, naj do leta 2030 postopoma odpravijo mobilni pridneni ribolov na vseh zaščitenih morskih območjih. Posebna pozornost je namenjena območjem Natura 2000, katerih namen je ohranjanje pomembnih habitatov in ogroženih vrst.
Odločitev bi lahko padla že v prihodnjih tednih
Hrvaški okoljevarstveniki zato zahtevajo, da ministrstvo odstopi od predvidenega podaljšanja dovoljenj in najprej pripravi celovito presojo vplivov kočarjenja na morsko dno, habitate in živalske vrste. Njihovo stališče je, da se veljavna dovoljenja ne bi smela podaljšati po 31. decembru 2026, namesto tega pa bi bilo treba začeti postopno opuščanje te ribolovne metode.
O predlogu pravilnika trenutno poteka javno posvetovanje. Društvo Prijatelji životinja poziva tudi državljane, naj se do 29. novembra prek hrvaškega portala e-Savjetovanja vključijo v razpravo in podprejo zahtevo po strožji zaščiti Jadranskega morja.