Na Hrvaškem je vse pripravljeno za odmevno spremembo, ki bo močno vplivala tudi na številne turiste iz Slovenije.
Hrvaška se pripravlja na novo obdobje obsežnih vlaganj v pomorski promet in pristaniško infrastrukturo. V ospredju načrtov sta posodobitev flote največjega hrvaškega ladijskega prevoznika Jadrolinije in nadaljnji razvoj reškega pristanišča, ki želi okrepiti svoj položaj med najpomembnejšimi logističnimi središči severnega Jadrana.
Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je pred začetkom Dnevov hrvaškega turizma v Poreču potrdil, da so priprave na dokapitalizacijo Jadrolinije že zaključene. Obenem je napovedal, da bi lahko prihodnje leto podpisali prve pogodbe za gradnjo novih ladij. Gre za pomemben korak pri prenovi državnega ladijskega prevoznika, katerega trajektne in ladijske povezave so ključne za življenje na hrvaških otokih, pa tudi za turistični promet ob jadranski obali.
Jadrolinija pred pomembnim obdobjem
Butković je pojasnil, da bo Hrvaška prenovo Jadrolinije izvajala v dveh smereh. Prva predvideva dokapitalizacijo družbe, druga pa sodelovanje s Svetovno banko, ki naj bi prispevalo k uresničevanju načrtovanih projektov.
"Jadrolinija gre v dokapitalizacijo, vse je pripravljeno. Delujemo v dveh smereh, z dokapitalizacijo Jadrolinije in s Svetovno banko. Del razpisov za gradnjo novih ladij je že objavljen in postopki potekajo, zato Jadrolinija prihodnje leto pričakuje tudi podpise pogodb za gradnjo novih plovil," je povedal minister. Podrobnosti o številu novih ladij, njihovi vrednosti in predvidenih rokih dobave ob tej priložnosti ni razkril. Jasno pa je, da želi država s finančno okrepitvijo družbe ustvariti pogoje za dolgoročnejšo prenovo flote.
Reka vse bližje Kopru?
Posebej zanimive so tudi ministrove napovedi glede reškega pristanišča, ki postaja vse pomembnejši tekmec drugim pristaniščem severnega Jadrana, vključno s slovenskim Koprom. Butković je evropskemu komisarju za trajnostni promet in turizem Apostolosu Tzitzikostasu predstavil novi kontejnerski terminal Rijeka Gateway na Zagrebški obali. Označil ga je za enega najsodobnejših pristaniških terminalov v tem delu Evrope.
Po njegovih navedbah skupni kontejnerski promet terminalov Brajdica in Zagrebška obala dosega približno 800.000 kontejnerskih enot TEU. Gre za standardno mersko enoto, ki ustreza prostornini običajnega 20-čeveljskega ladijskega zabojnika. "Po obsegu prometa smo prehiteli pristanišče Trst in se približujemo pristanišču Koper," je zatrdil Butković.
Njegova izjava kaže na ambicije Hrvaške, ki želi Reko še močneje umestiti na evropski logistični zemljevid. Pri primerjavah pristanišč je sicer pomembno upoštevati, da se lahko podatki razlikujejo glede na obdobje, vrsto pretovora in uporabljeno metodologijo.
Nove avtoceste in železniške povezave
Razvoj pristanišča je tesno povezan tudi z izboljšanjem prometnih povezav z notranjostjo države in širšim evropskim prostorom.
Butković je med pomembnejšimi infrastrukturnimi projekti izpostavil dokončanje istrskega ipsilona, začetek gradbenih del na avtocestni povezavi proti Žuti Lokvi v okviru jadransko-jonskega koridorja ter načrtovane železniške projekte, povezane z dokončanjem sredozemskega prometnega koridorja. Prav železniška infrastruktura bo imela pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju reškega pristanišča, saj omogoča učinkovitejši prevoz velikih količin tovora proti srednjeevropskim trgom.
Ladje bodo lahko ugasnile motorje
Eden tehnološko najpomembnejših projektov, ki jih je napovedal hrvaški minister, je elektrifikacija reških kontejnerskih terminalov. Na Brajdici in Zagrebški obali nameravajo vzpostaviti sistema, ki bosta ladjam med privezom omogočala neposredno oskrbo z električno energijo s kopnega.
"To je projekt zelenega prehoda, pravi projekt zelenega prehoda, pri katerem ladje ne bodo več uporabljale svojih motorjev in generatorjev, temveč se bodo oskrbovale z električno energijo s kopnega. Reka bo eno redkih evropskih pristanišč, poleg Hamburga in še nekaterih drugih, kjer bo takšna oskrba potekala prek dveh sistemov. Na Brajdici bo moč znašala 10 megavatov, na Zagrebški obali pa 7,5 megavata. Prihodnji teden bomo podpisali pogodbo s Končarjem," je napovedal Butković. Hrvaško podjetje Končar bo tako sodelovalo pri projektu, ki bi lahko reškemu pristanišču prinesel pomembno tehnološko in okoljsko posodobitev.
