Življenje na hrvaških otokih se zdi kot sanje. Vendar najnovejša raziskava razkriva, da se za soncem in morjem skriva presenetljiva resnica o zdravju otočanov.
Marsikateri Slovenec sanja, da bi preživel jesen življenja na hrvaških otokih. Torej tam, kjer že navsezgodaj zadiši po morju in oljkah, kjer se čas ustavi in ljudje živijo počasneje, bolj polno. Toda nova raziskava hrvaškega zavoda za javno zdravstvo razkriva, da otoško življenje, čeprav dejansko prinaša dolgoživost, skriva tudi nepričakovane zdravstvene pasti.
Po podatkih raziskave otočani na Hrvaškem živijo dlje kot prebivalci celinske države, k temu pa pripomorejo gibanje, pogosta uporaba oljčnega olja in bolj pogosto uživanje rib. A ob tem življenje na otokih prinaša tudi številna tveganja. Otočani imajo pogosteje težave s prekomerno telesno težo, povišanim krvnim tlakom in celo duševnimi motnjami, je razložil direktor HZJZ Krunoslav Capak.
Razlogov za to je več. Otoki so demografsko stari, saj je skoraj tretjina prebivalcev starejših od 65 let, kar pomeni dodatne izzive za zdravstveni sistem. Poleg tega so otočani pogosto odrezani od celine, kar pomeni, da lahko pot do zdravnika ali bolnišnice traja več ur, zato številni bolezni ne zdravijo pravočasno. Capak predlaga rešitve, kot so telemedicina, mobilna diagnostika in redni otoški zdravstveni pregledi.
Čeprav so otočani v povprečju telesno bolj dejavni in trikrat pogosteje kot prebivalci celine posegajo po ribah, jih sodoben način življenja počasi odmika od tradicionalne mediteranske prehrane. Na krožnikih se vse pogosteje znajde rdeče meso in sladkarije, kar je v prvi vrsti posledica vpliva kopnega, turizma in hitrega ritma poletne sezone.
Kljub temu Capak verjame, da bi lahko hrvaški otoki znova postali "modre cone" oziroma območja izjemne dolgoživosti, kakršne poznamo na Sardiniji ali Okinavi. "Naši otoki so to nekoč že bili. Ljudje so jedli zdravo, delali na poljih in živeli povezano s skupnostjo. Če bomo te vrednote vrnili, se lahko ta duh znova prebudi," je dejal Capak in dodal, da bi to moral biti tudi cilj prihodnjih javnozdravstvenih ukrepov. Čeprav se torej zdi, da so hrvaški otoki res raj za dušo, bo treba tudi tam za dolgo in zdravo življenje ponovno najti ravnovesje med mirnim življenjem ob morju ter skrbjo za telo in um.
