Marsikdo bo verjetno rekel, da je skrajni čas, da se za nekaj takšnega odločimo tudi v Sloveniji ...
Hrvaška se sooča z velikimi spremembami na trgu delovne sile. Država, kjer trenutno dela kar 101.300 tujih delavcev (poleg sosednjih držav prednjačijo delavci iz Nepala, Filipinov in Indije), uvaja red. V prihodnjih dveh tednih bodo začela veljati nova pravila, ki prinašajo konec obdobja masovnega in nenadzorovanega uvoza delavcev.
Ključni novosti? Obvezno znanje hrvaškega jezika in zagotovljena kakovostna nastanitev. Če so delodajalci in agencije v preteklosti papirje uredili v nekaj dneh, bo zdaj zgodba povsem drugačna. Zaradi strožjega nadzora države se vse skupaj znatno podaljša.
"Od dneva, ko ste oddali vlogo za tujega delavca, ste včasih dobili mnenje zavoda za zaposlovanje v treh do petih dneh. Zdaj se je to podaljšalo na mesec ali dva," pojasnjuje Ivan Crnov, solastnik agencije za uvoz delavcev, ki je največ sodelovala z Nepalci. In to je šele začetek. Ko dobijo pozitivno mnenje, na delovno dovoljenje čakajo še tri mesece. "Danes postopek, da tuji delavec sploh pride v Republiko Hrvaško, traja od šest do devet mesecev," dodaja Crnov, ki mu je zaradi novih pravil promet padel za skoraj 40 odstotkov.
Čiščenje trga: sumljive agencije odpadajo
Država želi z novimi ukrepi preprečiti izkoriščanje in delo na črno. Delovna dovoljenja se bodo po novem izdajala za tri leta, a pod strogimi pogoji:
- Agencije morajo imeti minimalni promet v višini 10.000 evrov.
- Obvezne so zadolžnice.
- Novoustanovljena podjetja ne morejo takoj uvažati delavcev, poslovati morajo vsaj leto dni.
Rezultati so že vidni. Ivan Vidiš, državni sekretar na ministrstvu za delo, poudarja, da že beležijo 60 odstotkov manj vpisa novih agencij, število zahtevkov pa se je prepolovilo. "Tisti, ki to dejavnost opravljajo resno, nimajo težav," pravi Vidiš in dodaja, da so pri 11 agencijah že odkrili delo na črno in jim prepovedali delovanje.
Poseben izziv bo jezikovna bariera. Filipinski častni konzul Davor Štern opozarja na specifike delavcev. "Filipinci niso za gradbišča in težka fizična dela. Bolj so spreti pri delih z rokami in glavo, odlični so v hotelirstvu, turizmu in kot pomorščaki. Zanimivi bi lahko bili za socialno oskrbo starejših, a za to morajo znati hrvaško," pravi Štern.
In prav jezik bo kmalu postal obveza. Za osnovno sporazumevanje (raven A1 oziroma sporazumevanje v vsakdanjih situacijah z naborom okoli 300 besed) je potrebnih od 3 do 6 mesecev učenja. "Najtežje je tistim, ki so šele prišli – glagoli, naglasi. Tistim, ki so tu že dlje časa in imajo jezik že 'v ušesu', gre lažje, a potrebujejo motivacijo," zaključuje Hrvoje Matuš iz izobraževalne ustanove, kjer se je hrvaščine učilo že 300 tujcev.
