Na otoku Hvar so zaradi najdbe v globinah Jadranskega morja prižgali alarm.
V mestu Hvar na istoimenskem otoku v Dalmaciji so številni še kako zaskrbljeni, saj so v Jadranskem morju opazili veliko plamenko, invazivno in strupeno ribo, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja v tem delu Evrope. Fotografija, objavljena v spletni skupini otok Hvar, prikazuje značilno ribo z dolgimi, pahljačastimi plavutmi in izrazitimi progami. Opažena je bila v bližini starega hotela, njen pojav pa je med domačini in potapljači sprožil val odzivov.
Velika plamenka, znanstveno poimenovana Pterois volitans, izvira iz Indijskega in Tihega oceana, v Sredozemlje pa se je razširila v zadnjih desetletjih. Njena zunanjost je skoraj očarljiva, a pod elegantnimi plavutmi se skrivajo strupene bodice. Njen vbod je izjemno boleč, čeprav redko smrtno nevaren. Strup je v večini hrbtnih bodic, ob poškodbi pa je priporočljivo mesto poškodbe kar najhitreje potopiti v zelo toplo vodo in poiskati zdravniški nasvet.
Toda težava ni le v bolečem stiku z ljudmi. Velika plamenka predstavlja resno grožnjo morskemu ekosistemu. V Jadranu praktično nima naravnih sovražnikov, zato se njena populacija hitro povečuje. Po podatkih morskega biologa Pera Ugarkovića je bil leta 2021 zabeležen le en primerek, leta 2023 ena do dve ribi, v letu 2024 pa že 122 primerkov v srednjem in južnem Jadranu. Letos naj bi bila številčnost tako velika, da je ni več mogoče natančno prešteti.
Riba se prehranjuje predvsem z mladimi ribami, ki je ne prepoznajo kot nevarnost, zato lahko hitro zdesetka lokalne populacije. V delih Sredozemlja, kot so Ciper, Grčija in Turčija, že več let spodbujajo njen izlov. Meso velike plamenke je namreč užitno in cenjeno, zato jo ponekod vključujejo celo v gastronomsko ponudbo kot način omejevanja njenega širjenja.
Strokovnjaki širjenje povezujejo s podnebnimi spremembami in dvigom temperature morja. Toploljubne vrste lažje preživijo v vse toplejšem Jadranu. K širjenju naj bi prispevalo tudi širjenje Sueškega prekopa, ki omogoča lažji prehod tropskih vrst v Sredozemlje. Dodatno skrb vzbuja zmanjšanje števila hobotnic, enega redkih naravnih plenilcev velike plamenke.
Na družbenih omrežjih so se pojavili zaskrbljeni komentarji domačinov in potapljačev, ki opozarjajo, da so v nekaterih delih vzhodnega Sredozemlja skorajda povsem izginile druge ribe. Ribičem in potapljačem strokovnjaki medtem svetujejo, naj se ribe ne dotikajo z golimi rokami.
Poglejte tudi: