Japonska sonda je v vesolju posnela nekaj, kar buri domišljijo znanstvenikov.
Japonska vesoljska sonda Hayabusa2 je med preletom asteroida Torifune posnela osupljive fotografije, ki razkrivajo, da to vesoljsko telo pravzaprav ni en sam asteroid. Gre za tako imenovani kontaktni dvojček oziroma dve vesoljski skali, ki sta se pred davnimi časi združili v eno samo telo in ustvarili značilno obliko arašida.
Sonda japonske agencije za raziskovanje vesolja (JAXA) je 5. julija letela mimo asteroida Torifune in med preletom posnela serijo fotografij. Najbolj impresiven posnetek je nastal z razdalje nekaj več kot enega kilometra od njegove površine, ko je sonda mimo asteroida švignila s hitrostjo okoli 17.700 kilometrov na uro.
Črno-bela fotografija, posneta z optično kamero, razkriva približno 450 metrov dolg asteroid nenavadne oblike, ki po videzu spominja na arašid. Planetarni znanstvenik Andy Rivkin z univerze Johns Hopkins je ob tem za The New York Times dejal: "Ja, to je res nenavadno."
Še bolj navdušena je bila Sara Russell iz prirodoslovnega muzeja v Londonu. Po njenem mnenju gre morda za najboljši doslej posnet primer kontaktnega dvojčka. Takšna telesa nastanejo, ko dve manjši vesoljski skali trčita druga ob drugo in se zaradi razmeroma nizke hitrosti združita v eno telo. Prav zato so za znanstvenike izjemno pomembna, saj ponujajo vpogled v procese, s katerimi so se nekoč oblikovala večja telesa v Osončju, pozneje pa tudi planeti.
Dolga desetletja so raziskovalci menili, da so takšni asteroidi zelo redki. Novejše raziskave pa kažejo, da bi lahko predstavljali celo do 30 odstotkov vseh manjših teles v našem Osončju. Med znane primere sodijo tudi Arrokoth, Donaldjohanson in Dinkinesh. Kljub temu znanstvenikom doslej še nikoli ni uspelo neposredno opazovati procesa njihovega nastanka, zato ostaja več različnih teorij o tem, kako se dve vesoljski skali združita v eno.
Hayabusa2 med preletom ni zbirala le fotografij. Ko je bila od Torifune oddaljena približno deset kilometrov, je asteroid opazovala tudi z infrardečo kamero, ki meri temperaturo površja, njegovo hrapavost in sposobnost zadrževanja toplote. Dodatne podatke je sonda zbrala še z drugimi znanstvenimi instrumenti v času približno ene ure okoli najbližjega srečanja z asteroidom. Raziskovalci jih bodo podrobneje analizirali v prihodnjih mesecih.
Sonda Hayabusa2 je bila izstreljena leta 2014 z nalogo raziskati asteroid Ryugu. Leta 2020 je uspešno dostavila na Zemljo približno gram vzorcev njegovega površja in podzemlja, kar je bil prvi primer, ko je človeštvo neposredno pridobilo material izpod površine asteroida. Od takrat poteka njena razširjena misija, katere cilj je izboljšati razumevanje asteroidov in razviti učinkovite načine za zaščito Zemlje pred morebitnimi nevarnimi vesoljskimi telesi.
Planetarna astronomka Cristina Thomas z univerze Northern Arizona poudarja, da je bil uspešen prelet Torifune odličen primer tako imenovane hitre izvidniške misije. Takšne odprave omogočajo hitro določitev velikosti, oblike, zgradbe, sestave in tirnice potencialno nevarnega asteroida, kar bi bilo v prihodnosti ključno za njegovo morebitno preusmeritev ali uničenje.
Čeprav Torifune za Zemljo ne predstavlja nobene nevarnosti, bodo podatki pomagali pri razvoju prihodnjih obrambnih sistemov. Podobno je NASA leta 2022 izvedla misijo DART, med katero je vesoljsko plovilo namerno trčilo v asteroid Dimorphos in mu prvič v zgodovini uspešno spremenilo tirnico. Tudi ta asteroid ni ogrožal Zemlje, cilj pa je bil preveriti, ali bi bilo mogoče na podoben način nekoč odvrniti resnično nevaren objekt.
Kot poudarja planetarni znanstvenik Paul Byrne z univerze Washington v St. Louisu, znanje in tehnologija za približevanje asteroidom iz leta v leto hitro napredujeta. Hayabusa2 pa svoje misije še zdaleč ni končala. V letih 2027 in 2028 bo opravila dva preleta Zemlje, njen končni cilj pa je asteroid 1998 KY26, ki ga namerava doseči leta 2031. Če bo odprava uspešna, bo približno 30 metrov velik asteroid postal najmanjše vesoljsko telo, ki ga je človeška sonda kadar koli obiskala.
