Poznavalci razmer pravijo, da je za zdaj strah verjetno odveč, a pogoji za to, da se Iran spravi tudi nad Evropo, so tej državi na voljo. Negotovost je toliko večja, ker nihče zares ne ve, kako se bo odzvala "hobotnica" po tem, ko so jo obglavili ...
Po obsežnih zračnih napadih ZDA in Izraela na iransko vojaško in politično vodstvo se med varnostnimi strokovnjaki pojavljajo vprašanja o širših posledicah konflikta. Dr. Sidharth Kaushal, višji raziskovalec britanskega inštituta RUSI, opozarja, da bi lahko razgradnja vrha iranskega vojaškega aparata prinesla nepredvidljive in žal nepredstavljive odzive tudi zunaj Bližnjega vzhoda.
Po poročilih so bili v napadih ubiti številni visoki predstavniki iranskega režima, med njimi vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ter več ključnih vojaških poveljnikov. Analitiki poudarjajo, da bi lahko vse to povzročilo nevaren prenos odločanja na nižje ravni poveljevanja, piše Daily Mail.
Dr. Kaushal pojasnjuje, da je iranska vojaška doktrina že od začetka tisočletja zasnovana na sistemu vojskovanja, v katerem se ob morebitni ohromitvi vrhovnega poveljstva pristojnosti prenesejo na nižje častnike, ki lahko delujejo samostojno. Takšna decentralizacija omogoča nadaljevanje delovanja vojske, hkrati pa povečuje tveganje nepredvidljivih ali širših vojaških potez.
Čeprav strokovnjak poudarja, da je verjetnost neposrednega napada na Evropo nizka, možnosti po njegovih besedah ni mogoče povsem izključiti. Iran naj bi razpolagal z balističnimi raketami dolgega dosega, med njimi z modeli Khorramšahr, katerih domet naj bi po ocenah nekaterih analitikov segal med 2000 in 3000 kilometrov. To bi teoretično pomenilo, da bi lahko dosegle dele jugovzhodne in srednje Evrope. Žal tudi Slovenije.
Poleg raket naj bi Iran razpolagal tudi z brezpilotnimi letalniki dolgega dosega, ki so počasnejši, a jih je mogoče uporabiti v večjih valovih, s čimer bi občutno obremenili protizračne sisteme. Varnostne službe na Zahodu obenem opozarjajo na možnost delovanja prikritih celic ali povezanih skupin zunaj območja neposrednega konflikta.
Nemški poslanec Marc Henrichmann je ob nedavnih dogodkih poudaril, da bi lahko eskalacija na Bližnjem vzhodu imela posledice tudi v Evropi. Podobno so britanske oblasti že napovedale pregled stopnje teroristične ogroženosti, ki trenutno ostaja na ravni znatne, kar pomeni, da je napad ocenjen kot verjeten.
Dogajanje je že vplivalo na evropske interese, med drugim z rastjo cen nafte in plina ter povečano vojaško pripravljenostjo v vzhodnem Sredozemlju. Francija in Nemčija sta napovedali dodatne obrambne ukrepe v regiji, več držav pa je okrepilo nadzor nad vojaškimi objekti.
Kljub ostri retoriki Teherana strokovnjaki poudarjajo, da ostaja neposredni napad na evropska mesta malo verjeten scenarij. A v razmerah, kjer se poveljniške niti prepletajo z ideološko motivacijo in regionalnimi napetostmi, postaja negotovost sama po sebi dejavnik tveganja. Evropa tako za zdaj ostaja opazovalka konflikta, ki se odvija daleč od njenih meja. Toda kot opozarjajo analitiki, v sodobnem svetu razdalja ni več zagotovilo varnosti.
Poglejte tudi: