V javnost prihajajo informacije, da se pripravlja na napad na iranske jedrske objekte.
Izrael razmišlja o napadu na Iran, je več ameriških virov povedalo za televizijo NBC. Da je Izrael pripravljen v prihajajočih dneh vojaško posredovati proti islamski republiki, ob sklicevanju na neimenovane vire poroča tudi ameriška televizija CBS. ZDA medtem zaradi grožnje iranskih povračilnih napadov preventivno umikajo osebje iz Iraka.
Po navedbah virov je Izrael proti Iranu pripravljen posredovati brez pomoči ZDA. Gre za nova razkritja, potem ko je televizija CNN pred tedni poročala, da so ZDA pridobile obveščevalne podatke, ki kažejo, da se Izrael pripravlja na napad na iranske jedrske objekte, čeprav si vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa prizadeva za diplomatski dogovor s Teheranom o njegovem jedrskem programu.
Washington, najtesnejši zaveznik Izraela, pričakuje, da bo Iran v primeru izraelskega posredovanja izvedel povračilne napade na ameriška poslopja v sosednjem Iraku. Nekaterim svojim državljanom so zato že naročili, naj zapustijo državo, navaja CBS.
Iranski obrambni minister Aziz Nasirzadeh je zagrozil, da bodo v primeru izbruha konflikta napadli ameriška oporišča v regiji. Iran je bil v preteklih mesecih tarča številnih groženj ZDA in Izraela. Velja namreč za edinega večjega nasprotnika Zahoda v regiji, v ta namen pa tudi podpira protiizraelska gibanja, kot so palestinski Hamas, libanonski Hezbolah in jemenski hutijevci.
Trump želi nov jedrski sporazum
Trump poskuša z grožnjami doseči, da Teheran pristane na nov jedrski sporazum, potem ko so ZDA ravno z republikancem na čelu od prvotnega dogovora leta 2018 enostransko odstopile. Nov krog pogajanj med ZDA in Iranom na to temo je napovedan za nedeljo.
Izrael naj bi medtem motila predvsem možnost omejenega bogatenja urana, ki ga po pisanju NBC dovoljuje okvirni dogovor med Washingtonom in Teheranom. Trump javno sicer to možnost zavrača. Morebitni iranski razvoj jedrskega orožja posebej skrbi Izrael, ki velja za edino jedrsko silo na Bližnjem vzhodu. Odnosi med Izraelom in Iranom so posebej zaostreni od začetka vojne v Gazi, v tem času sta se državi tudi nekajkrat medsebojno napadli.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v preteklih mesecih vztrajal, da je glede Irana zanj sprejemljiv zgolj libijski scenarij. Voditelj Libije Moamer Gadafi se je leta 2003 odrekel rabi jedrskih tehnologij v zameno za opustitev zahodnih sankcij. Osem let pozneje so ga med posredovanjem Natovih sil ubili uporniki. Netanjahu je sicer že leta 2015 ostro nasprotoval sporazumu, ki so ga poleg Irana in ZDA podpisale še vse ostale stalne članice Varnostnega sveta ZN, Nemčija in Evropska unija.
