Ob obali znanega jezera že leta sestavljajo koščke skoraj dva tisoč let stare uganke, zdaj pa vodja izkopavanj trdi, da dvoma praktično ni več. Pod zemljo naj bi se skrival kraj, ki ga poznajo milijoni ljudi po vsem svetu.
Arheologi, ki od leta 2016 raziskujejo najdišče El-Araj ob Galilejskem jezeru, so vse bolj prepričani, da so odkrili ostanke svetopisemske Betsaide, starodavnega mesta, ki ima pomembno mesto v zgodbah o življenju Jezusa Kristusa. Akademski vodja projekta Steve Notley je šel še korak dlje: danes je, kot pravi, "100-odstotno" prepričan, da izkopavajo prav izgubljeno Betsaido.
Iskanje kraja, omenjenega v Novi zavezi, traja že več kot desetletje. Po svetopisemskem izročilu so v Betsaidi živeli apostoli Filip, Andrej in Peter, mesto pa je ležalo v bližini Kafarnauma, enega osrednjih krajev Jezusovega delovanja.
Z Betsaido oziroma njeno neposredno okolico so povezane tudi nekatere najbolj znane svetopisemske pripovedi o Jezusovih čudežih. Evangeliji med drugim pripovedujejo o ozdravitvi slepega človeka, prav s širšim območjem Betsaide pa povezujejo tudi čudežno nahranitev 5000 ljudi s petimi hlebci kruha in dvema ribama.
To ni dokaz, da so se čudeži zares zgodili
Arheološka odkritja seveda ne dokazujejo, da so se opisani čudeži dejansko zgodili, bi pa potrditev lokacije Betsaide predstavljala pomemben korak pri razumevanju geografskega in zgodovinskega okolja, v katerem so nastajale svetopisemske pripovedi. In prav dokazi, ki prihajajo iz zemlje, so razlog za Notleyjevo veliko samozavest.
Raziskovalci so na območju odkrili ostanke starodavne judovske ribiške vasi in dokaze, da je naselbina pozneje prerasla v precej večje urbano središče iz rimskega obdobja. Po Notleyjevih besedah se tak razvoj ujema s tem, kar bi pričakovali na lokaciji zgodovinske Betsaide.
Kot je za Fox News pojasnil Notley, sta bili za identifikacijo kraja še posebej pomembni dve stvari. Če bi šlo res za Betsaido, bi morali arheologi najti dokaze o judovski ribiški vasi in o njeni poznejši urbanizaciji. Po njegovih besedah so našli oboje. Pri raziskovanju jim je nepričakovano pomagala celo narava. Območje je namreč zajel požar, kar se je raziskovalcem sprva zdelo kot katastrofa. Toda ogenj je odstranil gosto podrast in jim omogočil precej obsežnejši pregled terena.
Dokazi postjajo vse močnejši
Tako so lahko bolje ocenili tudi velikost nekdanje naselbine. Po dosedanjih ugotovitvah je obsegala približno šest hektarjev. Notley, biblicist in dekan za religijske študije na kolidžu Pillar v ameriški zvezni državi New Jersey, pravi, da ga je prepričalo predvsem postopno kopičenje dokazov. "Od leta 2016 nismo odkrili niti ene stvari, ki bi izpodbijala ali postavljala pod vprašaj identifikacijo najdišča kot Betsaide," je dejal. Nasprotno, poudarja, z vsako novo sezono izkopavanj postajajo dokazi močnejši.
Med najbolj intrigantnimi najdbami je bizantinska bazilika, v kateri napis Petra omenja kot "prvaka apostolov in varuha ključev nebes". Raziskovalci opozarjajo tudi na ostanke rimske kopeli, medtem ko izročilo območje povezuje z domom Petra in Andreja. Pomen kraja je za krščanstvo težko spregledati. "Za kristjane seveda obstaja več zgodb iz evangelijev o Jezusovi navzočnosti v Betsaidi," je poudaril Notley. Spomnil je tudi, da je od tam prihajala najmanj četrtina Jezusovih učencev, zato je imelo mesto pomembno vlogo v njegovem življenju in delovanju.
Kljub Notleyjevi popolni prepričanosti razprava o pomenu najdbe še zdaleč ni končana. Že objava novice je na spletu sprožila burne odzive, pri katerih so se hitro pokazale različne interpretacije. Nekateri bralci so arheološke najdbe razumeli kot dodatno podporo zgodovinski verodostojnosti evangelijskih pripovedi in opozarjali, da ujemanje krajev ter imen z zgodovinskim obdobjem krepi njihovo avtentičnost. Drugi so poudarjali, da odkritje starodavnega mesta samo po sebi ne more odgovoriti na vprašanja vere ali dokazati nadnaravnih dogodkov, razprava pa se je hitro razširila tudi na večna vprašanja o obstoju Boga, vojnah, boleznih, naravnih katastrofah in človeškem trpljenju.
