Jama je bila prava časovna kapsula, v njej so našli sledi o svetu, o katerem človeštvo ne ve prav veliko.
Arheologi so na severu Izraela odkrili jamo, v kateri so pred približno 400.000 leti živeli človeku podobni predniki iz obdobja pred neandertalci. Najdba velja za eno najpomembnejših odkritij zadnjih let, saj je tovrstnih najdišč iz tega slabo raziskanega obdobja zelo malo, še redkejša pa so tista, ki so raziskovalcem sploh dostopna. Jama leži na obrobju kraja Fureidis in bi jo lahko uničila gradbena dela. Prav zato so se arheologi pred začetkom gradnje odločili za raziskave, ki so prinesle nepričakovano presenečenje.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki domnevali, da je bila jama poseljena pred približno 200.000 leti. Nova raziskava, ki sta jo vodila arheolog Kobi Vardi iz izraelske uprave za starine in profesor Ron Shimelmitz z univerze v Haifi, pa je pokazala, da je njena zgodovina še bistveno starejša.
Raziskovalci so odkrili številna kamnita orodja iz kremena, med njimi ročne sekire, strgala in rezila, značilna za ašelsko-jabrudijsko kulturo. Gre za skupino zgodnjih homininov, ki je na območju Levanta živela pred približno 400.000 do 250.000 leti. "To je bilo veliko presenečenje," je za CNN povedal Kobi Vardi. Odkritje je namreč pokazalo, da je jama skoraj dvakrat starejša, kot so domnevali doslej.
Poleg kamnitih orodij so arheologi našli tudi številne živalske kosti, med drugim ostanke damjakov in gazel. Odkritja nakazujejo, da so v jami živeli večji skupnosti zgodnjih ljudi, ki so lovili divjad, uporabljali ogenj in tam preživljali daljša obdobja. Ron Shimelmitz je v izjavi izraelskega ministrstva za zunanje zadeve poudaril, da najdbe kažejo na "zapleteno in bogato življenje v taboru". Po njegovih besedah jama predstavlja pravo časovno kapsulo iz obdobja tik pred tem, ko so se razširili neandertalci in sodobni ljudje.
Kljub številnim najdbam raziskovalci za zdaj še niso odkrili pomembnejših ostankov samih homininov. Prav to ostaja njihov največji cilj. "Najbolj si želimo, da bi med izkopavanji našli njihove ostanke. Zelo si želimo, da bi jih končno srečali," je dejal Vardi. Pomen odkritja poudarjajo tudi neodvisni strokovnjaki. Armando Falcucci z univerze v Southamptonu meni, da raziskava osvetljuje eno najmanj raziskanih obdobij človeške zgodovine.
Po njegovih besedah je bilo prav med 400.000 in 200.000 leti nazaj zaznati pomembne vedenjske in tehnološke spremembe zgodnjih človeških vrst v Afriki in Evraziji. Posebej pomemben je dokaz o sistematični uporabi ognja, ki predstavlja eno ključnih prelomnic v človeški evoluciji. Profesorica Catriona Pickard z univerze v Edinburghu dodaja, da najdbe ponujajo izjemno redek vpogled v življenje zgodnjih homininov ter bi lahko bistveno spremenile razumevanje spodnjega paleolitika na območju Levanta.
Ker so raziskovalci o pomembnosti odkritja pravočasno obvestili gradbeno podjetje, so načrte prilagodili in čez območje zgradili cestni most. Tako je jama ostala ohranjena in bo dostopna za nadaljnje raziskave, ki bodo po napovedih trajale več let. Znanstveniki so prepričani, da jama skriva še veliko neodkritih skrivnosti. Če bodo v prihodnjih letih našli tudi ostanke njenih nekdanjih prebivalcev, bi lahko dobili enega najdragocenejših vpogledov v življenje naših davnih prednikov doslej.
