Največja sprememba v Jadranskem morju se ne dogaja tam, kjer jo poleti občutimo na lastni koži, temveč globoko pod gladino, kamor sončna toplota ne prodre in kjer so znanstveniki videl nekaj, kar jih je pustilo brez besed.
Jadransko morje se pospešeno segreva tudi v svojih najglobljih delih. Mednarodna skupina oceanografov je v južnem Jadranu zaznala izrazito rast temperature in obenem slanosti globokih voda, spremembe pa segajo vse do približno 1200 metrov pod gladino. Posebej izstopa dogajanje v zadnjem desetletju. Temperatura pridnenih voda v južnojadranski kotlini se je v tem obdobju zvišala za približno 0,8 stopinje Celzija, hkrati pa se je občutno povečala tudi slanost.
Proces se je izrazito pospešil
Raziskovalci so pri analizi združili podatke opazovanj, ki segajo vse do leta 1957, meritve globokomorskih postaj in podatke 15 avtonomnih plovcev mednarodnega sistema Argo. Dolgoročna slika že sama po sebi kaže na segrevanje. Med letoma 1957 in 2024 se je temperatura na globini približno 1000 metrov v povprečju zviševala za 0,088 stopinje Celzija na desetletje. Toda v zadnjih letih se je proces izrazito pospešil.
Kako velike so spremembe, razkriva tudi širjenje toplejše vode proti dnu. V začetku prejšnjega desetletja je bila meja vode s temperaturo 14 stopinj Celzija približno 100 metrov pod gladino. Do leta 2024 pa se je voda s takšno temperaturo razširila skoraj vse do dna južnojadranske kotline. Spremembe so raziskovalci zaznali celo na globini 1200 metrov. Med obnovo globokih voda leta 2022 se je tam temperatura zvišala za približno 0,4 stopinje Celzija, sočasno pa se je izrazito povečala tudi slanost.
Raziskovalci dogajanje opisujejo kot doslej nezabeleženo segrevanje in zaslanjevanje globokih voda Jadranskega morja. Posebej skrb vzbuja hitrost sprememb, saj naj bi bile te občutno hitrejše od tistih, ki so jih za območje napovedovali regionalni podnebni modeli tudi v scenarijih z visokimi izpusti. Južni Jadran ima pri tem precej večjo vlogo, kot bi lahko sklepali zgolj po njegovi geografski legi.
Južni Jadran izstopa
Tam leži globoka kotlina, ki sega približno 1200 metrov pod morsko gladino in je pomembno območje nastajanja ter prerazporejanja globokih vodnih mas Jadranskega morja. Dogajanje v njej zato ni omejeno samo na lokalno zviševanje temperature. Spremembe globokih voda lahko vplivajo na kroženje morja, njegovo biogeokemijo in morski živi svet. Dolgotrajno spreminjanje temperature in slanosti namreč posega v lastnosti vodnih mas, ki sodelujejo pri delovanju celotnega jadranskega sistema.
Za države ob Jadranu, med njimi Hrvaško, Črno goro, Albanijo in Italijo, rezultati pomenijo tudi drugačen pogled na posledice podnebnih sprememb. Stanja morja namreč ni več mogoče ocenjevati samo po tem, kako visoke temperature poleti izmerimo ob plažah. Podatki kažejo, da preobrazba sega skozi skoraj celoten vodni stolpec in dobiva značilnosti dolgoročne spremembe samega morskega sistema.
Da južni Jadran med globokimi območji Sredozemlja izstopa, je pokazala tudi ločena raziskava temperaturnih trendov v Sredozemskem morju. V plasti med 700 in 2000 metri globine so med letoma 2013 in 2020 v južnem Jadranu izmerili segrevanje za približno 0,058 stopinje Celzija na leto, kar je bilo eno najizrazitejših zvišanj temperature v globokih plasteh Sredozemlja.
