Na Jadranu se je začelo nekaj pomembnega. Nekaj, kar bi lahko v prihodnjih letih razkrilo precej več, kot je bilo doslej mogoče videti na prvi pogled.
Na Hrvaškem so začeli projekt, s katerim želijo natančneje ugotoviti, kaj ladje z balastnimi vodami prinašajo v Jadransko morje in kako preprečiti širjenje tujerodnih ter potencialno invazivnih vrst. V okviru projekta BalastIN bodo strokovnjaki vzorčili balastne vode, analizirali organizme v njih, spremljali morske tokove in razvili nove protokole za nadzor.
Balastne vode so za velike ladje nepogrešljive, saj zagotavljajo njihovo stabilnost in varno plovbo. Težava nastane, ker ladja vodo zajame na enem koncu sveta, z njo pa v balastne rezervoarje pridejo tudi različni organizmi. Ko vodo pozneje izpusti v drugem morju, se lahko skupaj z njo v novo okolje preselijo tudi potencialno škodljive in invazivne vrste. Podnebne spremembe lahko tveganje še povečajo, saj se zaradi spreminjanja razmer v morju nekateri tujerodni organizmi lažje prilagodijo novemu okolju.
"Zaradi podnebnih sprememb in dvigovanja morske gladine lahko organizmi, ki so v balastnih vodah, dlje preživijo v našem okolju in si tukaj ustvarijo življenjski prostor. Cilj projekta je v teh pristaniščih razviti protokole, s katerimi bomo zmanjšali tveganje, povezano z balastnimi vodami in preživetjem teh organizmov v naših akvatorijih," je pojasnil Sanjin Vranković iz Primorsko-goranske županije.
Brez balasta ni plovbe
V projekt so poleg Primorsko-goranske vključene še Istrska in Dubrovniško-neretvanska županija, predvsem zaradi pomembnosti njihovih pristanišč ter velikega števila prihodov ladij in pretovora tovora. "Brez balasta ni plovbe. Z različnimi metodami, med drugim s spremljanjem in modeliranjem morskih tokov, bomo ugotavljali, kako je mogoče preprečiti širjenje organizmov v naših akvatorijih," je dodal Vranković.
Prvi koraki so že narejeni. V ladjedelnici Viktor Lenac so strokovnjaki z ene od ladij odvzeli vzorce balastne vode, ki jih bodo podrobneje analizirali. "Projekt ima raziskovalni in znanstveni značaj. Pomembno je, da vse ugotovitve povežemo in oblikujemo protokole, ki bodo pomagali omejevati širjenje invazivnih vrst v Kvarnerskem zalivu," je poudaril Vranković. Sodobne ladje sicer že uporabljajo sisteme za obdelavo balastnih voda, toda raziskovalci želijo preveriti, kako učinkoviti so ti sistemi v dejanskih razmerah.
"Današnje ladje brez balasta ne morejo pluti in imajo sisteme za njegovo čiščenje. Cilj projekta je preveriti, ali je takšen balast primeren za izpust v našem akvatoriju. Z raziskavami bomo preverjali kakovost balasta, ki ga ladje pripeljejo," je povedal profesor pomorske fakultete univerze na Reki Đani Mohović.
Pomemben izziv bo tudi odvzem vzorcev, ne da bi zaradi tega motili delo pristanišč. "To je zahtevno tudi s tehničnega vidika, zato pripravljamo protokole. Na Pomorski fakulteti bomo imeli virtualno izobraževanje, usklajeno s protokolom za odvzem balasta. V Lencu smo na eni ladji že uspešno preizkusili opremo. Bistveno je, da odvzem in testiranje balasta nikakor ne ustavita pretovarjanja," je pojasnil Mohović.
Kakšna so morebitna tveganja?
Balastne vode bodo vzorčili in analizirali v pristaniščih Reka, Raša in Ploče, strokovnjaki pa bodo ugotavljali tudi njihov geografski izvor. V Raškem zalivu bodo dodatno merili in modelirali morske tokove, da bi ugotovili, kako se lahko organizmi po izpustu vode širijo po morju. "Začnemo z vzorčenjem na ladji in analizo vzorcev, da ugotovimo, kaj je v balastnih rezervoarjih, kakšna so morebitna tveganja in kako jih zmanjšati," je pojasnila profesorica univerze v Dubrovniku Ana Bratoš Cetinić.
Posebno pozornost bodo namenili patogenom in zooplanktonu, ugotavljali bodo prisotnost različnih organizmov, njihovo potencialno škodljivost ter nevarnost nadaljnjega širjenja. Projekt bo prinesel tudi virtualni laboratorij na pomorski fakulteti na Reki. "Na koncu bomo prav tukaj na Reki, na pomorski fakulteti, dobili virtualni laboratorij, namenjen izobraževanju pomorščakov o preprečevanju prenosa organizmov z balastnimi vodami," je dejala Bratoš Cetinić.
Projekt BalastIN bo trajal od aprila 2026 do konca marca 2029, njegova skupna vrednost pa znaša 588.222 evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj zagotavlja 85 odstotkov oziroma skoraj 500.000 evrov, preostalih 15 odstotkov bodo prispevali projektni partnerji.
