Pod gladino morja, ki ga vsako poletje obiščejo milijoni turistov, poteka preobrazba, ki je s kopnega skoraj ne opazimo, njene posledice pa bi lahko v prihodnjih desetletjih temeljito spremenile podobo Jadrana.
Poletje s temperaturami, ki so se vzpenjale proti 40 stopinjam Celzija, se počasi poslavlja, toda za njim ostaja precej pomembnejše vprašanje: kaj se v resnici dogaja z Jadranskim morjem in kakšno bo čez nekaj desetletij Podnebne spremembe namreč postopoma spreminjajo tisto, kar je bilo desetletja eden glavnih turističnih adutov Hrvaške: kombinacijo sonca in morja. V Jadranu se pojavljajo meduze, želatinozni organizmi in invazivne tropske vrste, medtem ko je nekaterih domačih rib vse manj. Posledice so vidne celo na krožnikih, saj velike hotelske družbe gostom pogosto strežejo uvožene ribe, s tem pa se izgublja tudi del avtohtonosti turistične in gastronomske ponudbe, poroča HRT.
Toda za spremembe ni odgovorno zgolj segrevanje planeta. "Za to je kriv človek, to je povsem jasno. V morje spuščamo zelo veliko odpadnih voda," je za HRT opozoril Martin Pfannkuchen, vodja laboratorija za evolucijsko ekologijo Centra za raziskovanje morja v Rovinju.
Še posebej ranljiv je severni Jadran. Poleg lokalnih obremenitev nanj vplivajo tudi snovi, ki jih s seboj prinaša reka Pad, vključno z industrijskimi odpadnimi snovmi. Pomemben pritisk predstavlja tudi množični turizem. Preprosta enačba je, da desetkrat več ljudi pomeni tudi približno desetkrat večji vpliv na okolje.
Opozorilni znaki so že vidni. Po poročilu evropske agencije za okolje je Hrvaška po kakovosti kopalnih voda zdrsnila s tretjega na peto mesto. Razmere na Jadranu se medtem vse bolj približujejo tistim, ki jih povezujemo s toplejšimi, tropskimi morji. Pri tem ne gre samo za eksotične vrste, ki se selijo proti severu. Višje temperature ustvarjajo ugodnejše pogoje tudi za nekatere tropske mikroorganizme, toplejša voda pa lahko spodbuja razmnoževanje bakterij.
Jadran bo v prihodnje precej bolj prazen
Prav zato postaja vprašanje, kakšen bo Jadran čez nekaj desetletij, vse pomembnejše. Napoved ni posebej spodbudna. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bi lahko bilo morje v prihodnosti precej bolj prazno, hkrati pa bi bilo v njem več organizmov in pojavov, ki bodo za kopalce, ribiče in turistično dejavnost nezaželeni. Spreminja se torej prav naravna kulisa, na kateri Hrvaška že desetletja gradi velik del svojega turističnega uspeha. Toda to še ne pomeni, da bodo zaradi podnebnih sprememb julija in avgusta nenadoma izginile množice turistov.
"Ne slepimo se, da bodo podnebne spremembe izbrisale naš obisk julija in avgusta," je za HRT poudarila Aljoša Vitasović s katedre za turizem univerze Jurja Dobrile v Pulju. Trenutno ostajata glavni motiv za obisk Hrvaške sonce in morje. Toda prav zaradi sprememb bi moral turistični model po njenem mnenju postopoma dobivati drugačno podobo. Namesto skoraj popolne odvisnosti od morja in poletnega vremena bi morala država ustvarjati dodatno oziroma, še bolje, povsem novo turistično vrednost.
Podnebne spremembe bi tako lahko postale tudi razlog za zmanjševanje izrazite sezonskosti hrvaškega turizma. Del obiskovalcev se namreč že danes namenoma izogiba najbolj vročim tednom. Tisti, ki niso vezani na šolske počitnice, vse pogosteje izbirajo september. Takrat so temperature prijetnejše, turistov je manj, svoje pa naredijo tudi razmere v morju. "Temperatura je prijetnejša in turistov je manj. Ni rebrač in meduz, kar nam je septembra prav tako všeč," je za HRT povedala Matea iz Nove Gradiške.
Prav podaljševanje sezone bi lahko bilo eden od odgovorov na prihodnost, v kateri klasična formula množičnega poletnega turizma ne bo več tako samoumevna. A prilagajanje turistične ponudbe rešuje le del problema. Veliko večji izziv ostaja morje samo. Jadran ne bo čez noč postal tropsko morje, prav tako ga ne čaka nenadna in popolna preobrazba. Toda višje temperature, onesnaževanje, prihod novih vrst in zmanjševanje številčnosti nekaterih domačih vrst že kažejo smer sprememb. Morje, ki ga danes poznajo milijoni dopustnikov, bo zato čez nekaj desetletij morda precej drugačno. Koliko drugačno, bo odvisno tudi od tega, kako uspešno bo mogoče omejiti onesnaževanje ter upočasniti posledice podnebnih sprememb.
