V Jadranskem morju se že nekaj časa širi nevarnost, ki povzroča ogromno škodo, zdaj pa so se znanstveniki odločili za nenavaden poskus, s katerim želijo ustaviti njeno napredovanje.
Na italijanski strani Jadranskega morja poteka zanimiv znanstveni poskus, ki bi lahko pomembno vplival na prihodnost tamkajšnjega ribištva. Raziskovalci so v morje izpustili kar 150.000 mladih hobotnic, ki so jih v zadnjih dveh letih vzgojili v laboratorijskih razmerah. Njihova naloga je pomagati omejiti širjenje invazivne modre rakovice, vrste, ki povzroča vse večjo gospodarsko in ekološko škodo.
Modra rakovica se je v zadnjih letih močno razširila predvsem ob italijanski obali Jadrana. Zaradi izjemne prilagodljivosti, hitrega razmnoževanja in agresivnega prehranjevanja predstavlja resno grožnjo tamkajšnjemu morskemu ekosistemu. Njena prisotnost močno vpliva tudi na ribiče, ki namesto pričakovanega ulova v mrežah vse pogosteje najdejo predvsem to invazivno vrsto.
Ribiči obupani: mreže so prazne, škoda vse večja
Med tistimi, ki posledice občutijo vsak dan, je italijanski ribič Romano. Po enem od ribolovov je razočarano ugotavljal, da v mrežah skoraj ni ničesar razen modrih rakovic. V eni uri jih je ujel približno deset, medtem ko jih je lani v enem samem dnevu pogosto ujel tudi od 300 do 400. "Uničujejo mreže in jih trgajo. Zelo so agresivne. Navajeni smo na naše rake, ki so majhni in počasni, modra rakovica pa ima precej širše razprte klešče," je za HRT pojasnil ribič.
Čeprav njen oklep običajno meri le okoli 15 centimetrov, je modra rakovica izjemno učinkovit plenilec. Hrani se s številnimi morskimi organizmi, hitro se prilagaja različnim razmeram in se zelo uspešno razmnožuje. Samica se lahko pari dva- do trikrat letno, pri posameznem razmnoževalnem ciklu pa lahko proizvede tudi do osem milijonov jajčec. Posledice so že zdaj izjemno drage. Po ocenah je invazija modre rakovice italijanskemu ribištvu povzročila več kot 200 milijonov evrov škode.
Znanstveniki našli nepričakovanega zaveznika
Raziskovalci univerze v Bologni so se odločili, da bodo proti invazivni vrsti uporabili njenega naravnega sovražnika – hobotnico. Hobotnice so spretni plenilci, ki se prehranjujejo tudi z raki. Po ugotovitvah italijanskih raziskovalcev lahko hobotnica, težka približno kilogram, poje kar tri srednje velike modre rakovice.
V laboratoriju v Cesenaticu so zato v dveh letih vzgojili približno 150.000 mladih hobotnic in jih nato izpustili v Jadransko morje. "V naših laboratorijih smo ugotovili, da je hobotnica zelo močan tekmec modri rakovici," je povedal vodja raziskovalnega projekta Oliviero Mordenti.
Njegov sodelavec Antonio Casalini je pojasnil, da ima prehrana, bogata z raki, za hobotnice še dodatne prednosti. Omogoča jim hitrejšo rast in večjo proizvodnjo jajčec, kar bi lahko dolgoročno prispevalo tudi k povečanju njihove populacije. Toda ali bodo hobotnice dejansko zmanjšale število modrih rakovic v naravnem okolju, bo mogoče ugotoviti šele po spremljanju rezultatov poskusa.
Od sto mladih hobotnic jih preživi le ena
Vzreja hobotnic je precej zahtevnejša, kot bi si morda predstavljali. Znanstveniki so morali urediti posebne bazene, primerne za njihovo rast, parjenje in razvoj jajčec. Poskrbeli so tudi za skrivališča, saj hobotnice velik del časa preživijo v zavetju. "Rade se skrivajo v svojih bivališčih in jih zapirajo s kamenjem, kot bi imele vrata," je pojasnila raziskovalka Laura Gentile.
Posebej občutljivo je obdobje razmnoževanja. Samice skrbijo za jajčeca in jih oskrbujejo s kisikom, po izvalitvi mladičev pa poginejo. Mlade hobotnice nato preidejo v fazo, ko prosto plavajo v vodi. "V posebnih bazenih samice skrbijo za jajčeca in jih oskrbujejo s kisikom. Ko se mladiči izvalijo, samice poginejo, mlade hobotnice pa začnejo prosto plavati. Takrat jih izpustimo v morje. Prevoz od laboratorija do morja traja približno štiri ure," je pojasnil znanstvenik Dario Lombardi.
Največja težava je izjemno nizka stopnja preživetja. V prvih dveh mesecih življenja namreč preživi le približno odstotek mladih hobotnic. Znanstveniki zato skrbno izbirajo območja, kamor jih izpuščajo. Med drugim so izbrali lokacije v bližini gojišč školjk, kjer ni ribolova in imajo mlade živali več možnosti za preživetje.
Bi lahko podobno rešitev uporabili tudi na Hrvaškem?
Raziskovalci menijo, da bi lahko bil projekt zanimiv tudi za vzhodno obalo Jadrana. Hobotnicam namreč ustreza razgibano morsko dno s skalnimi razpokami, votlinami in številnimi naravnimi skrivališči. Takšnih območij je vzdolž hrvaške obale veliko.
Vodja projekta Oliviero Mordenti je zato ocenil, da bi lahko bila podobna metoda na Hrvaškem celo uspešnejša kot v Italiji. "Da, lahko bi delovala celo učinkoviteje kot pri nas, saj imate morsko dno, ki je primernejše za življenje in razvoj hobotnic," je poudaril Mordenti.
Medtem ko znanstveniki čakajo na rezultate poskusa s hobotnicami, nekateri ribiči iščejo tudi drugačne načine za spopadanje z invazivno vrsto. Ena od možnosti je gospodarsko izkoriščanje modre rakovice, ki je v številnih državah cenjena kot prehranska specialiteta. Uspešen primer predstavlja Tunizija, kjer se je invazivna vrsta iz velike težave postopoma spremenila v pomemben izvozni proizvod.
Leta 2022 je država izvozila več kot 8000 ton modrih rakovic in ustvarila približno 33 milijonov dolarjev prihodkov. V štirih letih se je izvoz povečal za 200 odstotkov, glavni izvozni trgi pa vključujejo ZDA, Avstralijo in Južno Korejo.
