Na Jadranu se to dogaja precej hitreje kot marsikje drugod po svetu, posledice pa so že vidne.
Jadransko morje je letos doseglo rekordno visoke temperature že junija, kar je po besedah hrvaškega oceanografa Mirka Orlića jasen znak, da se podnebne spremembe vse močneje odražajo tudi v našem delu Sredozemlja. Kot je po poročanju hrvaškega portala Index.hr pojasnil Orlić, je bilo še pred približno 50 leti povsem običajno, da je Jadransko morje najvišje temperature doseglo avgusta, in sicer okoli 25 stopinj Celzija.
"Poletni temperaturni vrhovi so se postopoma višali, tako da danes običajno dosežejo okoli 27 stopinj Celzija. Letos pa smo takšne in celo višje temperature izmerili že junija," je dejal. Po njegovih besedah gre za napoved trenda, ki ga bomo v prihodnje najverjetneje spremljali vse pogosteje, čeprav morda ne vsako leto.
Za zgodnje segrevanje Jadranskega morja sta po njegovem mnenju odgovorna dva ključna dejavnika: vse pogostejši in dolgotrajnejši vročinski valovi ter dolgoročno segrevanje Sredozemskega in Jadranskega morja.
Orlić opozarja, da se Sredozemsko in Jadransko morje segrevata hitreje od svetovnih oceanov. "To pomeni, da današnji vročinski valovi v morju ne izhajajo več iz enake začetne temperature kot pred nekaj desetletji, temveč iz že občutno višje. Zato veliko lažje prihaja do izjemno visokih temperatur," je pojasnil.
Če se bodo dolga obdobja stabilnega in vročega vremena nadaljevala, bi se lahko morje po njegovih besedah segrelo še bolj in doseglo nove rekordne vrednosti. "Razmere se lahko iz leta v leto spreminjajo," je poudaril.
Posledice so po njegovih besedah že vidne tudi v morskem ekosistemu. Zaradi višjih temperatur prihaja do množičnega pogina nekaterih morskih organizmov, vse pogosteje pa se v Jadranu pojavljajo tudi tropske vrste rib, ki so bile nekoč značilne za precej toplejša morja. Ob tem se je Orlić dotaknil tudi rekordnih junijskih temperatur svetovnih oceanov. Te je mogoče povezati z globalnim segrevanjem in pojavom El Niño, vendar poudarja, da ima ta na Sredozemlje in Jadran razmeroma omejen vpliv.
"Na naše območje precej močneje vplivajo drugi dejavniki, kot so atmosferska cirkulacija nad Evropo, temperaturne razlike med afriškim in arktičnim območjem ter že zelo visoka temperatura Sredozemskega in Jadranskega morja," je pojasnil. Po njegovih besedah lahko El Niño prispeva k podiranju svetovnih temperaturnih rekordov, za razmere v Jadranu pa so pogosto pomembnejše lokalne vremenske razmere in dolgotrajno segrevanje Sredozemlja.
Da se razmere hitro spreminjajo, potrjuje tudi podatek, da je Sredozemsko morje letos podrlo junijski temperaturni rekord. Povprečna temperatura površine morja je dosegla 24,3 stopinje Celzija in presegla dosedanje rekordne vrednosti, izmerjene v letih 2023 in 2025.
