Na dnu Jadranskega morja se odvija tragična zgodba, ki je tako presunljiva in tako temačno simbolična, da bi težko povedala več o nas kot človeštvu ...
Ena najznačilnejših in najveličastnejših vrst Jadrana, školjka veliki leščur, je v le enem letu doživela popoln pogrom populacije. Leta 2019 jo je skoraj iztrebil parazit, zdaj pa se pojavlja nova, še bolj krvoločna grožnja: človek. Najnovejši podatki razkrivajo, da je v celotnem hrvaškem delu Jadrana preživelo le 7 živih primerkov; številka, ki se bere kot ekološki nekrolog!
Morski ekolog Pero Ugarković je potrdil, da so opazovanje in prijave občanov v letu 2024 zaznali 30 živih velikih leščurjev. A letos jih je ostalo le še sedem. Nekateri so izginili zaradi neviht, plenilcev ali naravnih stresov, vendar je niz primerov pokazal jasno in bolečo resnico: številni so bile uničeni z golimi človeškimi rokami.
Ugarković ob tem opozarja: "To ni več naključje. To je vzorec. Človek je postal največja grožnja velikemu leščurju." Med mračne podatke se vseeno vriva svetla točka: Beneška laguna. Tam je veliki leščur skorajda čudežno preživel in populacija je še stabilna. Italijanski strokovnjaki jo zdaj selijo v druga zaščitena območja, kar bi lahko postalo prelomnica za celoten Jadran.
Ugarković pravi: "Ta populacija je genetski zaklad in morda zadnja priložnost, da rešimo velikega leščurja." Naravni prenosi ličink bi ob pravih razmerah lahko znova poselili tudi slovensko in hrvaško obalo. Velja dodati, da je v Sloveniji nabiranje velikih leščurjev prepovedano.
Kljub temu se morje spreminja v prostor, kjer se pravila ne spoštujejo in kršitve v veliki meri ostajajo nekaznovane. Vprašanje, ki visi v zraku, je ostro in neizogibno: koliko časa si še lahko zatiskamo oči, preden bodo izginili tudi zadnji ostanki Jadrana, kakršnega smo nekoč poznali?
