Nekaj drži kot pribito: Jadran žal zares ni več morje, kot smo ga nekoč poznali ...
Jadransko morje se spreminja. In to drastično. Onesnaževanje, množični turizem in predvsem podnebne spremembe vplivajo na njegov občutljivi ekosistem, eden najbolj očitnih znakov novega obdobja pa so invazivne vrste, ki so bile nekoč značilne za precej toplejša morja.
Med njimi je vse bolj opazna rdečemorska plamenka (Pterois miles), izjemno prepoznavna riba z velikimi pahljačastimi plavutmi in dolgimi strupenimi bodicami. Po Sredozemlju se širi že več let, v Jadranu pa jo beležijo od leta 2021. Najnovejša sistematična raziskava na območju Korčule je zdaj pokazala nekaj skrb vzbujajočega: raziskovalci so jo našli na skoraj vseh pregledanih lokacijah.
"Z raziskavo smo pridobili prve strukturirane podatke o njeni prisotnosti na raziskovanem območju. Rezultati bodo dragocena podlaga za prihodnje spremljanje sprememb v razširjenosti vrste," so sporočili iz potapljaškega kluba Puntar. Rezultati terenskega dela - kot rečeno - pričajo, da plamenka na območju Korčule ni več zgolj občasna eksotična obiskovalka. Zaznali so jo na skoraj vseh pregledanih lokacijah, na enem mestu pa so raziskovalci našli celo dva primerka neposredno drug ob drugem.
Takšno opažanje je posebej zanimivo za nadaljnje raziskave. "Takšna najdba je pomembna za nadaljnje spremljanje, saj lahko kaže na območje z izrazito ugodnimi razmerami za preživetje, rast in razmnoževanje vrste," pojasnjujejo v potapljaškem klubu Puntar. In prav razmere v Jadranu postajajo za plamenko vse primernejše.
Toplejše morje ji odpira vrata
Pterois miles izvira iz Indijskega oceana, njeno širjenje pa je povezano tudi s človekovimi dejavnostmi. Med možnimi načini vnosa v nova okolja izhodiščni vir omenja izpuščanje akvarijskih rib in balastne vode ladij. Pomemben dejavnik njenega uspeha je tudi naraščanje temperature morja, saj toplejša voda ustvarja ugodnejše razmere za njeno preživetje, razmnoževanje in nadaljnje širjenje.
Plamenka je zaradi njenega videza težko zamenjati z večino domačih jadranskih vrst. Ima široke, pahljačaste plavuti in dolge bodice, ki vsebujejo strup, zato je ob srečanju z njo potrebna previdnost. Toda za jadranski ekosistem je pomembna še druga njena lastnost. Gre za zelo učinkovitega plenilca, ki se prehranjuje z ribami in raki.
Če se njena populacija močno poveča, lahko vpliva na številčnost domorodnih vrst ter spremeni sestavo lokalnih morskih združb. Izkušnje z območij, kjer se je plamenka že množično razširila, kažejo, da lahko njena prisotnost povzroči težave tudi ribištvu.
Jadran ni več morje, kakršno je bil nekoč
Plamenka je tako postala eden od glasnikov precej širšega procesa. Jadranski ekosistem je zaradi svoje geografske narave občutljiv na spremembe v celotnem Sredozemlju. V zadnjih desetletjih se spreminjajo temperature, življenjski prostor in sestava vrst, ribiči in potapljači pa se vse pogosteje srečujejo z organizmi, ki so bili nekoč v tem delu sveta redkost ali jih sploh ni bilo.
Raziskava pri Korčuli je razkrila še druge znake sprememb pod morsko gladino. Raziskovalci so med drugim našli žive primerke školjke bodičasti leščur, kar ocenjujejo kot pomemben podatek za spremljanje biotske raznovrstnosti območja. Hkrati so na morskem dnu opazili večje količine sluzastih organskih oblog oziroma mucilagine. Pogostost in intenzivnost njihovega pojavljanja v zadnjih letih povezujejo tudi z višjimi povprečnimi temperaturami morja. Takšne obloge lahko negativno vplivajo na organizme, ki živijo na morskem dnu, in širši morski ekosistem.
Najnovejši podatki s Korčule tako ne pomenijo, da je Jadran nenadoma postal nevarno morje. Razkrivajo pa nekaj drugega: vrsta, ki je bila še pred nekaj leti v njem tujek, se očitno širi in se tukaj že počuti kot doma, morje pa ji zaradi vse višjih temperatur ponuja čedalje primernejše življenjske razmere.
