V razbitinah se še vedno skriva skrivnost, ki je verjetno ne bodo razvozlali nikdar: kdo je bil skrivnostni potnik na krovu?
Arheologi so med raziskovanjem starodavne ladijske razbitine ob hrvaškem otoku Mljet odkrili izjemno zbirko zlata, nakita in kovancev, ki ne izstopa le zaradi svoje vrednosti in ohranjenosti. Razkošni predmeti namreč kažejo, da je bil na ladji pred več kot 1300 leti najverjetneje tudi izjemno bogat in vpliven potnik s svojim spremstvom.
Hrvaški restavratorski zavod je rezultate večletnih podvodnih raziskav uradno predstavil letos poleti. Razbitino ladje, ki izvira iz poznega 7. ali zgodnjega 8. stoletja, so na morskem dnu pri Mljetu odkrili že pred več kot desetletjem, sistematična podvodna izkopavanja pa potekajo od leta 2015. In prav ta so postopoma razkrivala, kako dragocen tovor je končal pod gladino Jadranskega morja.
Med najdbami je osupljiva zbirka nakita, v kateri izstopa bogato izdelan kos, okrašen z biseri in zelenim dragim kamnom. Arheologi so našli tudi zaponke, okrašene z rubini, smaragdi in biseri, ter zlat pečatni prstan. Prav slednji je eden najzanimivejših namigov o ljudeh, ki so bili na ladji. Pavle Dugonjić, vodja oddelka za podvodno arheologijo pri hrvaškem restavratorskem zavodu, je za Reuters poudaril, da takšnega prstana zagotovo ni nosil kdorkoli. Razkošje predmetov zato nakazuje, da je bil na krovu človek z visokim družbenim položajem, verjetno skupaj s svojim spremstvom.
Več kot 600 gramov zlata
Razbitina je skrivala še eno izjemno odkritje. V njej so našli zlate kovance štirih cesarjev Heraklijeve dinastije, ki je Bizantinskemu cesarstvu vladala v 7. in 8. stoletju. Skupna količina zlata je po čiščenju in restavriranju presegla 600 gramov. Po besedah Igorja Miholjeka, vodje raziskav pri hrvaškem restavratorskem zavodu, gre za največjo količino zlata, ki so jo doslej odkrili na katerikoli ladijski razbitini v celotnem Sredozemlju.
"To je izjemna količina zlata," je povedal za Reuters in poudaril, da najdba po obsegu nima primerjave med doslej raziskanimi sredozemskimi razbitinami. Toda pomen ladje pri Mljetu daleč presega bleščeče predmete, ki so jih arheologi potegnili iz morja.
Justin Leidwanger, profesor arheologije na univerzi Stanford, je razbitino označil za najpomembnejšo znano ladijsko razbitino iz tega obdobja. Po njegovih besedah gre za ključno najdišče za razumevanje časa, ko se je pozno rimski svet spreminjal v srednjeveškega.
Razbitina bi lahko raziskovalcem pomagala bolje razumeti, kako so pomorske poti povezovale Sredozemlje, kako so se te povezave sčasoma začele trgati in kako se je spreminjalo Bizantinsko cesarstvo, vzhodno nadaljevanje Rimskega cesarstva, ki je obstajalo vse do leta 1453 in nekoč obvladovalo obsežna območja vzhodnega Sredozemlja.
Razbitina, ki pripoveduje zgodbo velikega prehoda
Najdba pri Mljetu se pridružuje več pomembnim bizantinskim odkritjem zadnjih let. Leta 2025 so arheologi javnosti prvič predstavili približno 1600 let star mozaik iz starodavnega krščanskega samostana na jugu Izraela, letos poleti pa so v Egiptu odkrili približno 1700 let staro bizantinsko mesto s cerkvijo in domom diakona.
