V Jadranu se pod gladino dogaja nekaj, kar je skrito pred očmi nepreglednega števila turistov. Toda znanstveniki vse skupaj pozorno spremljajo in številni niso prav nič navdušeni.
Jadransko morje dobiva nove prebivalce. Vrste, ki nekoč v njem niso živele, se pojavljajo na novih območjih, nekatere se ustalijo, druge izginejo, so pa tudi takšne, ki postanejo dovolj uspešne, da začnejo spreminjati občutljivo ravnovesje domačega ekosistema. Prav te znanstvenike najbolj skrbijo.
Med prišleki je tudi morski oreh, prosojni rebraš, ki lahko na prvi pogled spominja na meduzo. Izvira iz zahodnega Atlantika, danes pa ga najdemo tudi v Jadranu. Njegova prisotnost je le eden od vidnejših primerov precej širšega pojava, ki ga morski biologi spremljajo vse natančneje, piše Novi list.
Nove oziroma tujerodne vrste lahko v Jadran prispejo na različne načine, pri čemer jim pogosto nehote pomaga človek. Eden od pomembnih načinov prenosa so balastne vode ladij, organizmi pa lahko velike razdalje premagajo tudi pritrjeni na ladijske trupe.
Toda že sama prisotnost nove vrste še ne pomeni nevarnosti. Za tujerodno oziroma alohtono vrsto velja organizem, ki se pojavi zunaj svojega naravnega območja razširjenosti. Nekateri takšni prišleki v novem okolju preživijo, ne da bi povzročili večje spremembe. Težava nastane, ko se uspešno naselijo, začnejo hitro množiti in vplivati na odnose med domačimi vrstami. Takrat govorimo o invazivnih vrstah.
"Invazivne vrste lahko avtohtonim jadranskim vrstam konkurirajo za hrano, življenjski prostor in druge vire. Če denimo uporabljajo isti vir hrane, ga domačim vrstam ostane manj, kar je pomembno za vrste, kot so male pelagične ribe, vir, ki ga izkoriščamo že stoletja," za Novi list pojasnjuje dr. Daniela Marić Pfannkuchen iz centra za raziskovanje morja v Rovinju, ki deluje v okviru inštituta Ruđer Bošković.
Morski oreh pod posebnim drobnogledom
Prav morski oreh je eden od organizmov, ki jih raziskovalci pozorno spremljajo. Prehranjuje se z zooplanktonom, drobnimi organizmi, ki plavajo v morju in predstavljajo pomemben člen morske prehranjevalne verige. Z zooplanktonom se prehranjujejo tudi ribe, zato lahko velike populacije morskega oreha povečajo pritisk na isti vir hrane, od katerega so odvisne domače vrste. Znanstvenikom zato ni dovolj zgolj podatek, da se je neka nova vrsta pojavila v Jadranu. Vedeti želijo, kje se je pojavila, kako številčna je, ali se širi in kako hitro osvaja nova območja.
"Ko vrsto najdemo na novi lokaciji, dobimo novo točko na zemljevidu njenega širjenja. Če se je invazija začela na jugu Jadrana, lahko spremljamo, ali se iz leta v leto pomika proti severu. Pri vrstah, ki prispejo z balastnimi vodami, je vzorec lahko povsem drugačen, saj se lahko pojavijo neposredno v določenem pristanišču in tam vzpostavijo populacijo," pojasnjuje Marić Pfannkuchen.
Prav hitrost odkrivanja je lahko odločilna. Čim prej raziskovalci zaznajo potencialno problematično vrsto, tem več časa imajo za oceno tveganja, pristojne institucije pa za razmislek o morebitnih ukrepih. Zaplete se lahko tudi pri zakonodaji. Če se pojavi vrsta, za katero obstoječi predpisi ne določajo primernega načina odstranjevanja ali omejevanja širjenja, je treba prilagoditi tudi regulativni okvir.
Jadran dobiva sistem zgodnjega opozarjanja
Prav zgodnje odkrivanje sprememb je v središču projekta ALIENA, katerega polno ime je ALIgning Efforts to control Non-indigenous species in the Adriatic sea. V njem znanstveniki in institucije iz Hrvaške in Italije povezujejo podatke ter usklajujejo spremljanje tujerodnih vrst v Jadranskem morju. Cilj ni zgolj sestaviti seznam novih prebivalcev morja, temveč ustvariti skupno bazo znanja in sistem, s katerim bi bilo mogoče bolje razumeti, kje in kako se posamezne vrste pojavljajo ter kam bi se lahko širile.
Terenska opažanja zato povezujejo z računalniškimi modeli, ki ocenjujejo, v kakšnih okoljskih razmerah bi posamezne tujerodne vrste lahko preživele in na katerih območjih bi se utegnile razširiti. Prva različica prognostičnih orodij je že izdelana, njihovo zanesljivost pa preverjajo s podatki, pridobljenimi med pilotnimi raziskavami na štirih območjih Jadrana. Končni cilj je ambicioznejši: vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi raziskovalcem in pristojnim ustanovam omogočil, da potencialno pomembne spremembe zaznajo, še preden postanejo resen problem.
Iščejo tudi tisto, česar oči ne vidijo
Pri iskanju novih prebivalcev Jadrana imajo vse pomembnejšo vlogo tudi sodobne molekularne metode. Z njimi je mogoče zaznati organizme, ki jih je s klasičnim opazovanjem težko odkriti, ker so izjemno majhni, redki ali pa so na videz zelo podobni sorodnim vrstam. "Molekularne metode nam dajejo povsem nov vpogled v biotsko raznovrstnost Jadrana. Odkrivamo vrste, ki jih prej ni bilo na naših seznamih, vendar to ne pomeni, da so vse nove ali invazivne. Nekatere so bile morda tukaj od nekdaj, le s prejšnjimi metodami jih nismo mogli prepoznati," opozarja Marić Pfannkuchen.
Zato vsak nov zapis na seznamu jadranskih vrst še ni razlog za preplah. Šele podatki o številčnosti, širjenju, prisotnosti in vplivu na okolje lahko pokažejo, ali je novi prebivalec morja dejansko nevaren za ekosistem. Pri sestavljanju te velike sestavljanke lahko pomagajo tudi ljudje, ki so vsak dan ob morju. Kopalci, potapljači in drugi obiskovalci Jadrana lahko neznan ali nenavaden organizem fotografirajo ter zabeležijo kraj in čas opažanja. Podatke lahko posredujejo prek aplikacije Crafting the Sea in tako neposredno pomagajo raziskovalcem pri spremljanju sprememb v morskem ekosistemu.
