V Jadranu naleteli na zloveščo najdbo, ko je ugledni profesor videl vse skupaj, je izstrelil: "Ne dotikajte se! Nihče!"

26. 3. 2026, 10:21 | E. Č.

Opozorilo je kristalno jasno, nevarnost, ki preti vsem, tudi kopalcem, pa tako huda, da jo je treba jemati skrajno resno.

V Jadranskem morju se je znova pojavila ena najbolj strupenih rib na svetu: srebrna napihovalka, pri nas znana tudi kot strupena napihovalka. Nedavno so jo ulovili v južnem Jadranu, kmalu zatem pa je bila opažena tudi v splitskem akvatoriju, kar potrjuje, da se ta nevarna vrsta vse pogosteje vrača v naše morje.

Na nevarnost in obenem previdnost opozarja prof. dr. Jakov Dulčić z Instituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu, ki poudarja, da pojav te ribe ni več redek ali naključen. Po njegovih besedah se vrste, ki so se nekoč pojavljale zgolj občasno, zdaj vračajo redno in v Jadranu vzpostavljajo stabilne populacije. Prav srebrna napihovalka predstavlja enega največjih razlogov za zaskrbljenost.

srebrna strupena napihovalka ribe jadran jadransko morje strup nevarnost hrvaska opozorilo
Profimedia

Gre za izjemno strupeno vrsto iz družine napihovalk, katere uživanje je v Evropski uniji strogo prepovedano. Vsebuje tetrodotoksin, enega najmočnejših naravnih strupov, ki je večkrat močnejši od cianida. Že zelo majhna količina lahko povzroči hude zdravstvene zaplete ali smrt, saj strup povzroča paralizo mišic, zastoj dihanja in odpoved srca. Največ ga je v spolnih organih in jetrih, prisoten pa je tudi na koži, zato strokovnjaki opozarjajo, da se ribe ne sme niti dotikati ali jo je treba prijemati izključno z zaščitno opremo.

Poleg napihovalke strokovnjake skrbi tudi vse pogostejša prisotnost invazivnih vrst, kot je velika plamenka, ki se prav tako širi po Jadranu. Čeprav je njeno meso užitno, so njene bodice strupene in lahko povzročijo boleče poškodbe, kar dodatno zapleta razmere v morskem okolju.

srebrna strupena napihovalka ribe jadran jadransko morje strup nevarnost hrvaska opozorilo
Profimedia

Povečana prisotnost teh vrst kaže na spremembe v morskem ekosistemu, kjer naravni mehanizmi nadzora skoraj ne obstajajo. Profesor Dulčić poudarja pomen ohranjanja naravnih plenilcev, kot so hobotnice, kirnje in moren, ki lahko pomagajo ohranjati ravnovesje v morju.

Ta ljubljanska stavba danes žalostno propada, nekoč pa so se v njej odvijali prvi zmenki in otroške norčije