Jadransko morje se spreminja tudi tam, kamor naš pogled ne seže, znanstveniki pa poskušajo ugotoviti, kako resne so lahko posledice dogajanja, ki ostaja skrito pod morsko gladino.
Jadransko morje postaja vse toplejše, morski vročinski valovi so vse izrazitejši, toda znanstvenike vse bolj zaposluje vprašanje, kaj se medtem dogaja v njegovih globinah. Temperaturne spremembe namreč niso omejene zgolj na površje, kjer jih lahko spremljamo s sateliti in drugimi merilnimi sistemi. V globljih plasteh se lahko odvijajo procesi, ki jih še ne razumemo dovolj dobro, čeprav utegnejo pomembno vplivati na življenje v morju.
Na to opozarja hrvaška oceanografinja dr. Natalija Dunić, raziskovalka splitskega inštituta za oceanografijo in ribištvo ter sodelavka tamkajšnje naravoslovno-matematične fakultete. V pogovoru za Slobodno Dalmacijo je pojasnila, da so prav nevidni temperaturni ekstremi pod morsko gladino eno najpomembnejših vprašanj njenega raziskovalnega dela.
Nevarnost, ki je s površja ne moremo opaziti
Morske vročinske valove znanstveniki najpogosteje spremljajo z merjenjem temperature površinske vode. Toda takšni podatki ne povedo vsega o razmerah, v katerih živijo morski organizmi. Večina življenja v morju namreč poteka pod površjem, kjer so lahko temperaturne razmere precej drugačne. Posebej pomembno je vprašanje, kaj se zgodi, ko se vročinski val na površju konča. Ali se toplota v globljih plasteh zadrži dlje? Ali lahko tam nastanejo temperaturni ekstremi, ki jih površinske meritve sploh ne zaznajo?
Prav na ta vprašanja želi Natalija Dunić odgovoriti z raziskovalnim projektom ASTHERX, ki ga financira hrvaška fundacija za znanost. Raziskovalci bodo vzpostavili tri merilne postaje na različnih območjih Jadrana: v morskem kanalu z izrazito dinamiko vode, v polzaprtem zalivu in na območju, izpostavljenem odprtemu morju. Temperaturo bodo spremljali na različnih globinah, meritve pa primerjali z obstoječimi podatki in računalniškimi modeli.
Pri tem bodo posebej preučevali vpliv vetra, morskih tokov in razslojenosti morja na nastajanje ter trajanje vročinskih ekstremov. Natalija Dunić poudarja, da raziskovalcem pogosto primanjkuje prav meritev iz globljih plasti, brez katerih ni mogoče zanesljivo preveriti predpostavk o dogajanju pod površjem.
Jadran se že segreva, posledice pa niso več samo napoved
Hrvaška znanstvenica se je v svojem doktorskem raziskovanju ukvarjala s podnebnimi modeli Sredozemlja in njihovo zanesljivostjo pri napovedovanju sprememb v Jadranskem morju. Del raziskav je opravila tudi pri francoski meteorološki ustanovi Météo-France. Ob tem opozarja na pomembno razliko med podnebnimi napovedmi in dejanskimi meritvami. Modeli lahko pokažejo, koliko bi se morje lahko segrelo v prihodnosti, meritve pa že danes potrjujejo, da se segrevanje dogaja.
To ni zgolj vprašanje temperature vode. Spremembe lahko vplivajo na morske ekosisteme, ribje populacije in ljudi, katerih preživetje je povezano z morjem, zlasti na ribiče in obalne skupnosti. Natalija Dunić skrbi tudi širša slika podnebnih sprememb, predvsem vprašanje, kako dobro je družba pripravljena na vse pogostejše oziroma intenzivnejše vremenske ekstreme.
"Poglejte, kako hitro je neurje poškodovalo Marjan"
Kot opozorilo, kako ranljiva so lahko obalna območja, je raziskovalka izpostavila posledice silovitega neurja na splitskem Marjanu in težave, ki jih je obilno deževje povzročilo v Kaštelih. Po njenih besedah so takšni dogodki jasen opomin, da posledice ekstremnih vremenskih razmer niso zgolj nekaj, kar nas čaka v oddaljeni prihodnosti.
Omenila je tudi osebno izkušnjo, saj se je po močnem deževju v njeni stanovanjski stavbi voda zaradi kapilarnega dviga začela širiti po stenah pritličja. Najbolj jo skrbi, kako počasi znanstvena spoznanja pretvarjamo v konkretne ukrepe. Po njenem mnenju bi morali precej več pozornosti nameniti pravočasnemu načrtovanju infrastrukture, ustrezni odvodnji, premišljeni gradnji in zaščiti obale. Ko škoda že nastane, je namreč pogosto mogoče zgolj odpravljati posledice. Veliko učinkoviteje bi bilo tveganja zmanjševati, še preden pride do naslednje ujme.
Pri raziskovanju Jadrana pomaga tudi umetna inteligenca
Sodobna oceanografija že dolgo ni omejena zgolj na klasične meritve temperature in morskih tokov. Raziskovalci pri razumevanju kompleksnih procesov vse pogosteje uporabljajo statistične metode, računalniške modele in strojno učenje. Tudi Natalija Dunić pri svojem delu uporablja metode umetne inteligence, s katerimi lahko v velikih zbirkah podatkov prepoznava ponavljajoče se vzorce in povezave med različnimi dejavniki.
Raziskovalka je skupaj z mentorjem dr. Ivico Vilibićem preučevala tudi dostopnost podatkov v svetovnih oceanografskih raziskavah. Ugotovitve sta objavila v znanstveni reviji Research Integrity and Peer Review. Pri tem sta opozorila na pomen odprte znanosti, saj je brez dostopa do izvirnih podatkov težko preverjati rezultate drugih raziskovalcev ali jih uporabiti pri novih raziskavah.
Znanost mora priti tudi do ljudi
Natalija Dunić, ki je odraščala v Lukoranu na otoku Ugljanu, je z morjem povezana že od otroštva. Zanimanje za fiziko in oceanografijo se je razvilo postopoma, med drugim tudi po srečanjih z znanstveniki, ki jih je spoznala med sezonskim delom v domačem kraju. Danes si poleg raziskovanja prizadeva, da bi znanost približala širši javnosti. S kolegico dr. Jadranko Šepić je ustanovila pobudo Oceanografi na otoku, s katero otrokom na otokih omogočata dostop do znanstvenih poskusov in delavnic.
Za svoje delo na področju popularizacije znanosti je prejela tudi priznanje splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo. Prepričana je, da bi morali znanstveniki javnosti bolje pojasnjevati svoje raziskave in njihov pomen za vsakdanje življenje. To je še posebej pomembno v obdobju hitrih podnebnih sprememb, ko odločitve o prihodnosti morja in obalnih območij vse bolj zahtevajo razumevanje procesov, ki jih pogosto sploh ne moremo videti.
