Znanstveniki staknili glave in razvozlali veliko skrivnost Jadranskega morja.
Znanstveniki so prišli do pomembnega odkritja, ki bi lahko bistveno spremenilo razumevanje poplav na Jadranu. Doslej je veljalo, da morska gladina ob obali Jadranskega morja nevarno naraste predvsem zaradi ciklon, nizkega zračnega tlaka in močnega južnega vetra, ki potiska ogromne količine vode proti severnemu Jadranu. Če se takšen pojav ujame še s plimo, pride do znanih prizorov poplavljenih ulic in trgov, kakršne pogosto spremljamo v Benetkah in včasih tudi pri nas (Piran, Izola ...).
Toda nova raziskava kaže, da lahko Jadran poplavlja tudi na precej bolj zapleten in nepričakovan način. Rezultati raziskave, objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society, razkrivajo, da lahko več zaporednih sunkov vetra sproži pojav resonance v morju. Prav ta resonanca pa lahko dodatno okrepi oscilacije morske gladine in povzroči več zaporednih poplavnih valov.
Raziskavo so izvedli dr. Marco Bajo, dr. Luca Arpaia in dr. Christian Ferrarin z italijanskega inštituta za znanosti o morju v Benetkah ter akademik Mirko Orlić, zaslužni profesor zagrebškega geofizičnega zavoda Andrija Mohorovičić.
Znanstveniki so analizirali meteorološke in oceanografske podatke z različnih postaj po Jadranu ter jih primerjali z analitičnimi in numeričnimi modeli. Posebej so se osredotočili na katastrofalne poplave Benetk decembra 2019, ko je voda večkrat preplavila mesto.
Prav tam so odkrili zanimiv mehanizem. Veter lahko, če je usklajen s tako imenovanimi stojnim valovi v Jadranskem morju, postopoma povečuje nihanje morja. Podobno kot otrok na gugalnici z ritmičnim premikanjem telesa povečuje zamah. Ta primerjava je postala ena najbolj slikovitih razlag novega pojava.
V takšnih primerih prvi dvig morske gladine sploh ni nujno najnevarnejši. Drugi ali celo tretji val lahko postane bistveno močnejši, kar pomeni, da se lahko obalna mesta soočijo z več zaporednimi poplavami. Prav to novo razumevanje dogajanja bi lahko v prihodnosti močno izboljšalo napovedovanje poplav na Jadranu.
Benetke se sicer v zadnjih letih branijo s premičnimi zapornicami, ki ob nevarnosti začasno zaprejo laguno pred odprtim morjem. Sistem deluje le, če strokovnjaki pravočasno prepoznajo nevarnost in dvignejo pregrade. V nasprotnem primeru lahko voda znova zalije zgodovinske trge in ulice. Toda nevarnost ne grozi le Benetkam. Znanstveniki opozarjajo, da so vse bolj ogrožena tudi druga mesta ob severnem in srednjem Jadranu. Med njimi omenjajo Trst, Pulj, Reko in Cres, pa tudi Zadar, Šibenik in Trogir. Prav zato so natančne napovedi ključnega pomena. Ne ščitijo le stavb in infrastrukture, temveč tudi življenja ljudi, ki živijo ob morju.
