Zlovešča napoved in presenetljiva rešitev za Jadran: znanstveniki svarijo, hkrati pa so odkrili nekaj revolucionarnega

29. 6. 2025, 19:00 | E. Č.
Zlovešča napoved in presenetljiva rešitev za Jadran: znanstveniki svarijo, hkrati pa so odkrili nekaj revolucionarnega (foto: Profimedia)
Profimedia

Obsežna raziskava je postregla s presenetljivimi rezultati.

Porast temperature morja zaradi podnebnih sprememb močno vpliva na zdravje rib in povečuje tveganje za izbruh bolezni, opozarjajo znanstveniki. Zaradi tega je prihodnost akvakulture – še posebej v državah, kjer predstavlja pomemben gospodarski sektor – pod velikim vprašajem. Da bi ublažili te negativne učinke, raziskovalci vse bolj pozornost usmerjajo v probiotike, ki se kažejo kot obetavna alternativa antibiotikom v gojenju rib.

Probiotiki lahko pripomorejo k bolj trajnostnemu ribogojstvu, saj krepijo imunski sistem rib, uravnavajo črevesno mikrobioto in zmanjšujejo potrebo po zdravljenju z antibiotiki. Med najbolj obetavnimi so se pokazali predstavniki rodov Lactobacillus, Bacillus in Shewanella, ki pozitivno vplivajo na rast, prebavo in odpornost pri vrstah, kot sta orada in brancin.

Na tej podlagi je mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom dr. Jerka Hrabara z Instituta za oceanografijo in ribištvo izvedla obsežno raziskavo črevesne mikrobiote pri oradah in brancinih, vzrejanih v Jadranu. Z uporabo naprednih tehnik sekvenciranja in kultivacije so prepoznali bakterijo Bacillus velezensis kot posebej obetavno probiotično vrsto. Njen genom, občutljivost na antibiotike in učinek na imunski sistem so bili natančno analizirani.

Po Evropi se hitro širijo invazivni rakuni. Jih imamo tudi že v Sloveniji?

Rezultati, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Animal Microbiome, so pokazali, da sta Pseudomonas in Bacillus med prevladujočimi vrstami v črevesju preučevanih rib. Izbrani sev B. velezensis vsebuje gene za številne antimikrobne spojine in spodbuja močan protivnetni odziv levkocitov, hkrati pa je občutljiv na vse testirane antibiotike, zaradi česar je varna izbira za uporabo v akvakulturi.

Znanstveniki verjamejo, da bi ta avtohtoni probiotični sev lahko bistveno zmanjšal potrebo po antibiotikih v ribogojstvu ter prispeval k bolj trajnostni, varni in okolju prijazni proizvodnji hrane. A pred dejansko uvedbo v prakso bodo potrebne še dodatne študije – predvsem o tem, kako se probiotične lastnosti izkažejo v realnih razmerah komercialnih ribogojnic ter v boju proti specifičnim ribjim patogenom.

Turistu ob prihodu v hotel postavili nezaslišano vprašanje: "Ali lahko potrdite, da niste nikoli ... "