Ribiči na Jadranskem morju si pulijo lase, njihov obup je iz tedan v teden večji.
Ribiči vzdolž dalmatinske obale že več let opažajo spremembo, ki bi lahko porušila sila občutljivo ravnovesje v Jadranskem morju. Tun, nekoč redka in dragocena trofeja, se je zaradi stroge zaščite močno namnožil, zdaj pa naj bi po pričevanju vse bolj obupanih ribičev požiral ogromne količine sardel in inčunov. Torej rib, ki so že stoletja temelj prehrane in preživetja številnih družin na Jadranu.
"Pri bogu molijo, da se ne bo pojavil modroplavuti tun," je že leta 2012 zapisal zadarski list, ki je tedaj opisoval stisko ribičev, katerih ulov iz leta v leto upada. Danes se njihove besede zdijo preroške. Drobnih rib je iz leta v leto manj, tun pa je močnejši, kot je bil kdajkoli poprej. Znanstveniki in predstavniki resornih ministrstev ob tem opozarjajo, da gre za zapleten ekosistemski pojav. Toda v praksi je bolj ali manj vse jasno: tam, kjer je preveč tuna, za sardele in inčune ostaja manj prostora - in še manj hrane.
Zadnje poročilo, ki ga povzema RTL Direkt, razkriva, da se kvote za izlov tuna zdaj celo povečujejo, kar naj bi bilo poskus uravnoteženja populacije. Evropska komisija in mednarodna komisija za ohranitev atlantskih tun (ICCAT) sta že potrdili, da bo kvota za Jadran v prihodnjem letu višja, saj trenutna številčnost rib presega pričakovane vrednosti.
Kljub temu mnogi ribiči opozarjajo, da gre za prepozne ukrepe. Sardele, nekoč simbol "rib za malega človeka", so vse redkejše in dražje, tun pa postaja vseprisoten. "Za bogate tun predstavlja sočne zrezke, za nas pa prazne mreže," se je slikovito izrazil eden od ribičev z otoka Ugljana.
Znanstvena skupnost zdaj preučuje, ali bi lahko spremenjena temperatura morja, migracijski vzorci in prehranske verige dodatno pospešili to neravnovesje. Toda medtem na obali že dolgo ni več dvoma: Jadran se spreminja, in to hitro. Za marsikoga tudi na slabše.
