Ribiči na Jadranu iz morja potegnili mrežo in se prijeli za glavo: kjer se pojavi to, nihče drug ne preživi!

10. 4. 2026, 13:00 | E. Č.
Ribiči na Jadranu iz morja potegnili mrežo in se prijeli za glavo: kjer se pojavi to, nihče drug ne preživi! (foto: Gemini)
Gemini

Vse, kar ji pride na pot, dobesedno raztrga!

Na družbenih omrežjih je Lignjolov Eging Club Neum objavil fotografijo ulova, ki je znova vzbudil zanimanje morskih poznavalcev. V bližini Neuma so ujeli skakavko (Pomatomus saltatrix), izjemno agresivno plenilsko ribo, ki se je v zadnjih dveh desetletjih opazno razširila po Jadranskem morju.

Gre za vrsto, ki jo zaznamujeta hitra rast in izjemna potreba po hrani. Kot so že pred časom pojasnili v puljskem akvariju, je skakavka znana po tem, da včasih lovi tudi takrat, ko ni lačna. Njena hitrost in napadalnost sta osupljivi. Do plena prispe med prvimi, nato pa ga z močnimi čeljustmi in ostrimi zobmi dobesedno raztrga. Pred časom se je eden od ribičev slikovito izrazil: "Kjer se pojavi ona, drugih rib ni več! Nihče drug ne preživi!"

Spremembe v njenem širjenju so tesno povezane s segrevanjem morja. Povprečna temperatura morja okoli Istre in Kvarnerja se je v zadnjem desetletju zvišala za približno dve stopinji Celzija, medtem ko je bil v preostalem delu Jadrana zabeležen nekoliko manjši porast. Prav te spremembe so omogočile, da se je skakavka, sicer avtohtona vrsta južnega Jadrana, začela širiti proti severu, v območja, ki so bila zanjo nekoč prehladna.

Ko je bila leta 2003 prvič zabeležena v Tarski vali, tamkajšnji ribiči te vrste sploh niso poznali. Danes jo imajo za povsem običajno. V teh vodah najde obilico plena: od glavonožcev in rakov do manjših rib, katerih populacijo občutno zmanjšuje. Po nekaterih ocenah naj bi v Istri že močno zdesetkala populacijo cipla, podobno kot se je pred približno dvajsetimi leti zgodilo na ustju Neretve.

Prisotnost skakavke je - tako strokovnjaki - resno opozorilo na širše spremembe v jadranskem ekosistemu. S premikom temperaturnih meja se premikajo tudi prehranjevalne verige, v katerih nova ravnotežja pogosto nastajajo na račun obstoječih vrst. 

Ste jih videli? V Ljubljani na ogled podobe, ob katerih smo odraščali in se zabavali — med njimi tudi legenda iz leta 1953