Nekoč je bilo celo naše, danes je takšno, da kmalu ne bo več prepoznavno. Ugledni strokovnjak z odmevnim opozorilo glede Jadranskega morja osupnil vse.
Jadransko morje doživlja preobrazbo, kakršne si pred nekaj desetletji ni bilo mogoče predstavljati. Največja biotska raznovrstnost Jadrana je skoncentrirana v južnem delu, pred obalo Črne gore, a prav tam so spremembe danes najbolj očitne.
Na okrogli mizi, ki jo je organizirala črnogorska akademija znanosti in umetnosti, je znanstveni svetnik inštituta za biologijo morja z univerze Črne gore dr. Aleksandar Joksimović opozoril: "Jadran, ki smo ga poznali, ne obstaja več." Po njegovih besedah je rast temperature morja skrb zbujajoča; toda ne le na površini, temveč tudi v globljih plasteh.
Spremembe temperature imajo daljnosežne posledice. "Te spremembe povzročajo pojav novih vrst v Jadranu, vključno z invazivnimi vrstami, ki prihajajo iz toplejših morij in spreminjajo obstoječe ravnovesje morskega ekosistema. V takšnih razmerah postane vprašanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ključno," je dejal Joksimović.
Po zadnjem popisu iz leta 1996 je bilo v Jadranu 407 vrst rib. V zadnjih 30 letih pa je v morje vstopilo kar 48 novih vrst: bodisi iz Rdečega morja prek Sueškega prekopa bodisi iz Atlantskega oceana prek Gibraltarja. Večina se jih je že trajno naselila.
Posebej zaskrbljujoče so spremembe temperaturnega režima. "V zadnjih letih imamo dotok toplejše vode in povprečna temperatura Jadranskega morja, zlasti na površini in v globini, se je spremenila za eno, dve ali celo tri stopinje. Ena stopinja v zraku ne pomeni veliko, ena stopinja v morju pa pomeni ogromno in bistveno spreminja ekološke cikle in niše," je pojasnil Joksimović.
Med julijsko raziskovalno ekspedicijo MEDITS so na globini 300 metrov izmerili temperaturo 17 stopinj Celzija; nekoč je bila na tej globini stalna temperatura 12 stopinj. Takšen preskok, poudarja, še nikoli ni bil zabeležen.
Poleg podnebnih sprememb so pod pritiskom tudi ribolovni viri. Črnogorski ribiči delujejo le na ozkem obalnem pasu, medtem ko imajo sosednje države bistveno večje flote. "Na žalost je Črna gora pri odločitvah Generalne komisije za ribarstvo Sredozemlja in Evropske komisije kolateralna škoda. Nismo odgovorni za stanje virov v Jadranu, pa vendar se odločitve nanašajo na celotno območje morja," je opozoril Joksimović.
Invazivne vrste so medtem vse pogostejše. Dr. Olivera Marković z istega inštituta poudarja, da je v Jadranu zabeleženih 23 vrst dekapodnih rakov, od tega jih ima kar 15 invazivni značaj. Posebno pozornost vzbuja modra rakovica, izjemno prilagodljiva vrsta brez pomembnih naravnih sovražnikov.
Kljub škodi, ki jo povzroča ribolovu, pa lahko predstavlja tudi gospodarsko priložnost. "Najboljši način za zmanjšanje njegove populacije je intenzivnejši izlov in vključitev v prehrano. Morda rakovica je v nekaterih delih sveta že prepoznana kot cenjen gastronomski izdelek, bogat z beljakovinami in omega-3 maščobnimi kislinami," je dejala Marković. Ključna težava ostaja nizko povpraševanje in pomanjkljiva ozaveščenost.
Na zakonodajni ravni je Črna gora leta 2019 sprejela zakon o tujerodnih invazivnih vrstah ter uvedla nadzor nad balastnimi vodami in obraščanjem plovil. V. d. direktorice direktorata za varstvo narave Ilinka Alorić opozarja, da je preprečevanje vnosa učinkovitejše kot odpravljanje posledic ter da je ključen prehod z normativnih rešitev na operativno izvajanje.
Pomemben primer dobre prakse predstavlja Jabuška kotlina, prvo zaščiteno ribolovno območje v Jadranu, ki ga je predstavil dr. Nedo Vrgoč iz splitskega inštituta za oceanografijo in ribištvo. "To območje je ključno za razmnoževanje in razvoj najpomembnejših komercialnih vrst. Jabuška kotlina je drstišče in gojišče naših najpomembnejših vrst, zato ima odločilno vlogo pri obnovi ribjih virov," je poudaril Vrgoč. Upravljanje poteka na mednarodni ravni, z nadzorom plovil in določenimi maksimalnimi ravnmi izkoriščanja.
A prihodnost ostaja negotova. Po mnenju strokovnjakov je trajnost edini sprejemljiv model upravljanja, saj morskih virov ni mogoče izkoriščati brez natančne ocene njihove količine, stanja in sposobnosti obnove.
