Nekoč je bilo povsem drugače, z glavo zmajujejo razočarani in predvsem zelo, zelo zaskrbljeni ribiči na Jadranu ...
Nova obsežna znanstvena študija, objavljena v reviji Frontiers in Marine Science, prinaša zaskrbljujoč vpogled v stanje ene najpomembnejših rib v Jadranu – sardele. Analiza podatkov iz italijanskih pristanišč Chioggia in Ancona med letoma 2000 in 2021 potrjuje: povprečna velikost sardele se neprestano zmanjšuje, razlogi pa segajo od pretiranega ribolova do podnebnih sprememb.
Znanstveniki so z uporabo naprednih statističnih modelov ugotovili, da je največji krivec prekomeren ribolov, ki se nadaljuje kljub manjšemu številu ladij. Razlog? Današnje ribiške ladje so močnejše, hitrejše in opremljene s sodobnimi sonarji in GPS-napravami, kar jim daje ogromno prednost pri lovu.
Okoljski dejavniki imajo dodatno, a pomembno vlogo. Sardela najbolje uspeva v vodi do 20 °C; nad to temperaturo njen metabolizem porabi preveč energije, hkrati pa zaradi sprememb v morju primanjkuje hrane. Posledica je počasnejša rast in manjši odrasli primerki.
V severnem Jadranu, zlasti v Chioggii, ribolovni pritisk močno variira sezonsko, kar še dodatno slabi populacijo sardel. V osrednjem Jadranu je pritisk manjši, ker tamkajšnji ribiči pogosteje ciljajo na inčune, toda obe vrsti sta kronično prelovljeni že od 80. let prejšnjega stoletja. Sardela pa ima drugačen ekološki vpliv kot inčun: igra ključno vlogo v nadzoru zooplanktona in je pomemben vir hrane za večje morske vrste. Ko postane manjša, se poruši ravnotežje v celotnem prehranskem spletu.
Sredozemska komisija za ribištvo (GFCM) uvaja postopno zmanjševanje ulovov – med 5 % in 9 % letno – ter popolno prepoved ribolova med drstitvijo. Dolgoročno naj bi se kvote prilagajale dejanskemu stanju zalog. Toda študija opozarja: brez ekosistemskega pristopa, ki bi upošteval tehnološki razvoj, spremembe v podnebju in zgodovinski prelov, okrevanja ne bo.
Ekonomske posledice so že vidne. Italija je med 2018 in 2021 zabeležila 29-odstotni padec ribiškega sektorja, manjše sardele pa pomenijo nižje donose in višje cene na trgu. Čeprav so hrvaški ulovi sardel večji, je razlog manj razveseljiv: potrebe številnih tunogojilnic, ki za hranjenje porabijo velike količine sardel. To dodatno obremenjuje jadranske zaloge ter zmanjšuje razpoložljivost za maloprodajo.
