Nekaj se je v Jadranu drastično spremenilo. In tega preprosto ne moremo več prezreti.
Jadransko morje se sooča s tiho okupacijo, ki grozi s trajno preobrazbo celotnega ekosistema. Vrste, ki so bile nekoč le redki obiskovalci nam še kako ljubega morja, danes postajajo stalni prebivalci teh voda. Proces na prvi pogled morda ni dramatičen, vendar znanstveniki opozarjajo, da bi lahko imel daljnosežne posledice za ribarstvo, biotsko raznovrstnost in prihodnost obalnih skupnosti.
Jakov Dulčić, vodja laboratorija za ihtiologijo in priobalni ribolov na institutu za oceanografijo in ribištvo, opozarja, da te vrste "niso v prehodu, temveč bodo tukaj najverjetneje tudi ostale, pri čemer povzročajo pomembne motnje v naravnem ravnovesju". Po njegovih besedah Jadran zaradi svojih oceanografskih značilnosti, lege in načina kroženja voda sodi med območja, ki so posebej občutljiva na podnebne spremembe.
Procesa tropikalizacije in meridionalizacije, ki ju spodbuja stalno naraščanje temperature morja, omogočata hitro širjenje toploljubnih organizmov. K temu pomembno prispeva tudi intenziven pomorski promet. Velika pristanišča, kot so Trst, Koper, Benetke in Reka, so postala vhodna vrata za nove vrste, ki prihajajo z balastnimi vodami ladij.
Morje nekje povsem želatinasto
Seznam novih prišlekov je vse daljši. Med najbolj izpostavljenimi sta velika plamenka (Pterois miles) in srebrnoproga napihovalka (Lagocephalus sceleratus), toda seznam je vse daljši in daljši. Ob tem se po Jadranskem morju širi tudi nadelžna rakovica, ki velja za zelo invazivno vrsto, dejansko pa bi lahko nepovabljene goste naštevali skorjada v nedogled. V oči bode tudi podatek, da je v Jadranskem morju vse več rib, ki so prišle iz afriških voda.
Dulčić pojasnjuje, da izraz "invazivna" ne zajema le tujerodnih vrst, temveč tudi domače vrste, ki se zaradi pomanjkanja naravnih regulatorjev v prehranski verigi prekomerno razmnožujejo in povzročajo škodo. Trenutno največjo grožnjo predstavlja določeni prosojne rebrače, ki so letos dosegle rekordne koncentracije: več sto primerov na kubični meter vode. V nekaterih delih Istre je morje zaradi njih postalo skoraj povsem želatinasto.
Zaradi njih preklinjajo tudi ribiči, saj so njihovi neposredni tekmeci v prehranski verigi. Ta organizem v eni uri prefiltrira desetine litrov vode in se hrani z mikroalgami, ličinkami ter ribjimi jajci. Znanstvenik spominja na scenarij iz Črnega morja, kjer so rebrače povzročile kolaps populacije sardonov. To je še posebej zaskrbljujoče, saj drobna modra riba predstavlja približno 90% celotnega ulova v Jadranu.
Najhuje je, da znanstvena skupnost za zdaj nima učinkovite rešitve. Narava sicer delno poseže vmes: zimske hladne fronte na severnem Jadranu zmanjšajo številčnost rebrač, a del populacije vedno preživi v Beneški laguni, od koder se s toplimi dnevi znova širi proti istrski obali. "Kaj storiti v tem primeru, znanstvena skupnost še vedno nima odgovora," priznava Dulčić.
Hladne zime pomagajo, toda ...
Med rastlinskimi vsiljivci izstopa tudi grozdasta kavlerpa (Caulerpa cylindracea), invazivna zelena alga, ki ustvarja gosta naselja in dobesedno prekriva domačo floro in favno morskega dna. Ob tem se širi tudi modra rakovica (Callinectes sapidus), ki prevladuje v Istri in v ustju Neretve.
Modra rakovica je poseben primer. Je izjemno agresivna do domačih vrst in drstišč, hkrati pa velja za vrhunsko kulinarično poslastico. Dulčić meni, da je spodbujanje komercialnega izlova trenutno najboljša metoda nadzora njegove populacije, ob preprostem sporočilu: "Najbolje jo je pojesti!" Ta vrsta je izjemno prilagodljiva, prenaša velike temperaturne razlike in spremembe slanosti ter naseljuje lagune, ki so žarišča biotske raznovrstnosti. Prav tam neposredno ogroža domače komercialne vrste, ki se morajo z njim boriti za hrano in prostor.
Čeprav je modro rakovico mogoče vsaj delno nadzorovati z izlovom, za druge vrste učinkovite strategije še ni. Jadranski podvodni svet tako v veliki meri ostaja odvisno od naravnih regulatorjev, kot so hladne zime. Toda ob stalnem segrevanju morja bi lahko ti obrambni mehanizmi postajali vse šibkejši. Pod gladino Jadrana se tako odvija proces, ki ga na obali komaj zaznamo. A če se bo trend nadaljeval, bi lahko tiha okupacija postala ena največjih preizkušenj za prihodnost morja, kakršnega poznamo danes.
