Pri največjem hrvaškem ladjarju se pripravlja odločitev, ki bi lahko v prihodnjih letih precej spremenila potovanja med celino in priljubljenimi jadranskimi otoki.
Hrvaška vlada pripravlja pomembno finančno odločitev, ki bi lahko zaznamovala prihodnost Jadrolinije in pomorskega prometa na Jadranu. Nacionalni ladjar načrtuje obsežno posodobitev flote, v okviru katere naj bi pridobil 10 novih plovil, država pa bi mu pri tem pomagala z dokapitalizacijo, vredno od 60 do 100 milijonov evrov.
Po neuradnih informacijah hrvaških medijev naj bi vlada odločitev sprejela še pred koncem letošnjega leta, dokapitalizacija pa bi bila izvedena najpozneje v začetku leta 2027. Na hrvaškem ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo so potrdili, da priprave potekajo, vendar konkretnih finančnih podrobnosti za zdaj niso želeli komentirati.
V ozadju načrtovane naložbe je tudi pomembna prelomnica, ki Jadrolinijo čaka leta 2027. Takrat se bodo namreč iztekle koncesije za večino njenih komercialno donosnih trajektnih povezav. Med njimi so linije Brestova–Porozina, Valbiska–Merag, Prizna–Žigljen in Split–Supetar, ki so pomembne tako za prebivalce hrvaških otokov kot za številne turiste.
Pri izbiri novih koncesionarjev bo pomembno tudi, ali imajo ponudniki že sklenjene pogodbe za gradnjo novih trajektov. Prav zato Jadrolinija med prednostne naloge uvršča nakup štirih novih trajektov, ki bi lahko prevažali najmanj sto vozil. Predvidoma bi jih uporabljali prav na omenjenih povezavah, s čimer bi si družba bistveno izboljšala možnosti za pridobitev novih dolgoročnih koncesij.
10 novih ladij in več kot 200 milijonov evrov vredna prenova
Načrtovana obnova ladjevja predvideva sedem novih trajektov z okolju prijaznejšimi pogonskimi sistemi, med katerimi se omenja tudi tako imenovani zeleni metanol, proizveden iz obnovljivih virov. Poleg tega namerava Jadrolinija pridobiti tri klasične potniške ladje na električni pogon.
Celotna naložba je ocenjena na od 200 do 260 milijonov evrov, zato predvidena državna dokapitalizacija ne bo zadostovala za financiranje vseh novih plovil. Jadrolinija je že dosegla načelne dogovore s Svetovno banko in Mednarodno finančno korporacijo (IFC), ki bi lahko gradnjo ladij financirali pod ugodnejšimi pogoji od običajnih bančnih posojil.
"Obnova in posodobitev flote sta ključni strateški prednostni nalogi Jadrolinije. Ladje so temeljno delovno sredstvo družbe, vlaganje v floto pa je nujno za dolgoročno vzdržnost poslovanja, izboljšanje kakovosti storitev ter zagotavljanje zanesljivih in varnih prometnih povezav hrvaških otokov s celino," so poudarili v Jadroliniji. Ob tem so potrdili, da je načrt dokapitalizacije že pripravljen. Če ga bo hrvaška vlada sprejela, bo družba okrepila svoj finančni položaj in pridobila podlago za pravočasen začetek javnih naročil novih ladij.
Finančne izgube in posledice najhujše nesreče v zgodovini družbe
Dokapitalizacija bi bila prva tovrstna finančna operacija v novejši zgodovini Jadrolinije. Hrvaška bi tudi po njej ostala stoodstotna lastnica podjetja, ki je sicer že v preteklosti prejemalo večmilijonske državne pomoči za zagotavljanje nemotenega poslovanja. Tokrat bi bil namen širši. Del sredstev bi uporabili za pokrivanje preteklih izgub, večji del pa za financiranje novih ladij in izboljšanje kreditne sposobnosti družbe.
Jadrolinija je lani ustvarila 8,7 milijona evrov izgube, na kar so med drugim vplivali višji stroški priprave projektne dokumentacije za nova plovila ter povečani izdatki za popravila, vzdrževanje in varnost. Slednje je posebej pomembno po najhujši nesreči v zgodovini Jadrolinije, ko so na trajektu Lastovo umrli trije pomorščaki. Tragedija je dodatno opozorila na pomen tehnične brezhibnosti plovil ter varnosti potnikov in posadk.
Posebna novost tudi za obiskovalce Dubrovnika
Med projekti, ki so že v naprednejši fazi, je tudi nakup nove ladje z imenom Nova Postira, namenjene povezavam med Dubrovnikom in Elafitskimi otoki. Plovilo bo imelo dizelsko-električni pogon, njegova zasnova pa bo omogočala tudi poznejšo vgradnjo baterij. Te bi lahko uporabljali predvsem pri vplutju v pristanišča in izplutju iz njih, kjer sta zmanjševanje hrupa in onesnaževanja zraka še posebej pomembna.
Po dostopnih informacijah sta v postopku izbire ladjedelnice ostala dva potencialna ponudnika, ki naj bi končni ponudbi za gradnjo oddala do sredine prihodnjega meseca. Jadrolinija je ob tem poudarila, da je z mednarodnima finančnima institucijama podpisala mandatno pismo, povezano z zelenim prehodom ladjevja. Projekt je del širše strategije zmanjševanja izpustov in razogljičenja pomorskega prometa, skladne s cilji Evropske unije do leta 2030.
Če bodo finančni dogovori in postopki javnega naročanja potekali po načrtih, bo Jadrolinija v prihodnjih letih začela eno najobsežnejših posodobitev svojega ladjevja. Za potnike bi to pomenilo sodobnejše, varnejše in okolju prijaznejše ladje, za hrvaškega državnega ladjarja pa pomembno priložnost, da ohrani ključne povezave med celino in otoki.
